Pojdi na vsebino

Elizabeta II. Britanska

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Elizabeta II. Angleška)
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. v letu 1959
Kraljica Združenega kraljestva in držav Commonwealtha
Vladanje6. februar 1952 - 8. september 2022
Kronanje2. junij 1953
PredhodnikJurij VI.
NaslednikKarel III.
Rojstvo21. april 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…]
Mayfair[d][4]
Smrt8. september 2022({{padleft:2022|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[5][6] (96 let)
grad Balmoral[5][6]
ZakonecPrinc Filip, vojvoda Edinburški
PotomciKarel III.
Anne, kraljevska princesa
Princ Andrej, vojvoda Yorški
Princ Edvard, grof Wesseški
Imena
Elizabeth Alexandra Mary
RodbinaWindsor
OčeJurij VI. Britanski
MatiElizabeth Bowes-Lyon
ReligijaAnglikanizem

Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.[7]

Elizabeta se je rodila v Londonu, kot prvi otrok vojvode Yorškega in vojvodinje Yorške, kasnejšega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete, kjer se je zasebno izobraževala doma. Njen oče je prevzel prestol po abdikaciji svojega brata kralja Edvarda VIII. leta 1936, kot naslednji prestolonaslednik. Že v obdobju med drugo svetovno vojno je začela opravljati javne dolžnosti. Leta 1947 se je poročila s princem Filipom, vojvodo Edinburškim, nekdanjim princem Grčije in Danske, s katerim sta imela štiri otroke: Charlesa/Karla III.; Anne, kraljevsko princeso; Princa Andrewa, vojvodo Yorškega; in princa Edwarda, grofa Weseškega.

Vladala je kot ustavna monarhinja, v obdobju, ko je prišlo do velikih političnih sprememb, decentralizacije v Združenem Kraljestvu, kanadskega patriation ter dekolonizacije v Afriki. Med leti 1956 in 1992 so se mnoga nekdanja kronska ozemlja osamosvojila, vključno z Južno Afriko, Pakistanom in Cejlonom. Njeni številni obiski in srečanja vključujejo zgodovinske državniške obiske Republike Irske in obiske ali sprejeme petih papežev. Med pomembnejšimi dogodki so bili njeno kronanje leta 1953 in praznovanja srebrnega, zlatega in diamantnega jubileja v letih 1977, 2002 in 2012. Med 21. in 23. oktobrom 2008 je obiskala Slovenijo.

Elizabeta II. je bila kraljica v šestnajstih neodvisnih državah Commonwealtha: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Sveti Krištof in Nevis). V skladu z westminstrskim statutom iz leta 1931 so vse te države enakovredne in nobena ni nadrejena drugim.

Kraljica Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Cejlona in Pakistana je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952. Formalno je vladala okoli 128 milijonom ljudem v 17 državah, kot vodja Skupnosti narodov je načelovala skoraj 2 milijardama. Prav tako je imela naslednje položaje: vodja Britanske zveze narodov (British Commonwealth?), vrhovna poglavarka Anglikanske cerkve, gospodarica? otoka Mann.

Bila je najdlje vladajoča vodja države na svetu (po smrti tajskega kralja Bhumibola Adulyadeja oktobra 2016). 9. septembra 2015 je presegla svojo praprababico Viktorijo in postala najdlje vladajoča britanska monarhinja vseh časov.[8] Prav tako je pred svojo smrtjo dosegla drugo mesto najdlje vladajočega evropskega monarha, za francoskim kraljem Ludvikom XIV., ki je vladal slabi dve leti dlje od nje.

Elizabeta se je občasno soočala s republikanskimi kritiki kraljeve družine, zlasti po razpadu zakonskih zvez njenih otrok in "strašnega" leta 1992, ter smrti njene snahe, valižanske princese Diane leta 1997. Vendar pa je podpora monarhije vedno bila in je še vedno visoka, tako kot njena osebna popularnost. Umrla je 8. septembra 2022 na gradu Balmoral v krogu družine.[9]

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]
Princesa Elizabeta na naslovnici revije Time, leta 1929.

Elizabeta se je rodila 21. aprila 1926 ob 02:40, kot prvi otrok princa Alberta, vojvoda Yorškega in Elizabete, vojvodinje Yorške, med vladavino svojega dedka kralja Jurija V. Rodila se je s carskim rezom v londonski rezidenci svojega dedka, 14. grofa Strathmorskega in Konghornskega. Njen oče je bil drugi sin kralja Jurija V. in kraljice Marije. Njena mati je bila najmlajša hči škotskega aristokrata grofa Strathmorskega in Konghornskega. Krščena je bila v sedaj porušeni kapeli v Buckinghamski palači kot Elizabeth Alexandra Mary.[10] Prvo ime je dobila po materi, drugo po prababici, Aleksandri Danski, in tretjo po babici Mariji. Elizabeta, poznana v družini kot Lilibet, si je bila zelo blizu s svojim dedkom, kraljem Jurijem V.[11] Ko je bila stara tri leta, se je pojavila na naslovnici revije Time in članek je govoril o njenem tretjem rojstnem dnevu.[11]

Edina kraljičina sestra, princesa Margareta, se je rodila štiri leta po njej. Princesi je skupaj izobrazila in vzgojila guvernantka pod nadzorom njene matere v Marion Crawfordu. Z neodobravanjem kraljeve družine je guvernantka kasneje izdala knjigo o svoji izkušnji s kraljevima vnukinjama in je posebej opisala Elizabetin občutek za odgovornost. Opisala je tudi njeno ljubezen do konjev in psov. Winston Churchill jo je kot majhno deklico imenoval velika oblast. Kraljičina sestrična Margaret Rhodes je opisala Elizabeto kot ''živahno toda, lepo vzgojeno deklico''.

Kot hči sina britanskega monarha je Elizabeta nosila naziv princese in naslov kraljevska visokost. V trenutku svojega rojstva je bila takratna princesa Elizabeta Yorška tretja v vrsti za nasledstvo za stricem Edvardom in svojim očetom Albertom. Njeno rojstvo je izzvalo javni interes, vendar ni bilo nobenega razloga za domnevo, da bi kdaj podedovala prestol. Njen stric Edvard je bil prestolonaslednik, za katerega se je verovalo, da bo postal kralj in imel potomce, ki bi podedovali prestol. Po smrti Elizabetinega dedka je Edvard postal kralj, ki pa ni imel otrok, in Elizabetini starši niso imeli sinov, ki bi ogrozili njen položaj naslednice, kar je pomenilo, da bi Elizabeta vseeno lahko postala kraljica.

Prestolonaslednica

[uredi | uredi kodo]
Elizabeta s sestro princeso Margareto in babico kraljico Marijo, leta 1937.

V času vladavine njenega dedka, je bila Elizabeta tretja v vrsti na nasledstvo prestola, za njenim stricem Edwardom in očetom. Ko je njen dedek je umrl leta 1936 in je zavladal njen stric Edward VIII. je prispela na drugo mesto za prestol, za svojim očetom. Kasneje istega leta se je Edward odpovedal kroni, potem ko najavil zaroko z ločeno Wallis Simpson in s tem sprožil ustavno krizo.

Princesa Elizabeta Yorška je postala prestolonaslednica, ko je njen stric kralj Edvard VIII. leta 1936 abdiciral in Elizabetin oče je postal kralj pod imenom Jurij VI. V Walesu je bila terjatev, da je Elizabeta proglašena za valižansko princeso, kot je to storil Henrik VIII. Angleški s svojo hčerjo, bodočo kraljico Marijo I., vendar pa je to Elizabetin oče zavrnil, ker se je zavedal, da je ta naziv rezerviran za ženo valižanskega princa. Poleg tega je še obstajala možnost, da bi Elizabetina mati rodila sina, ki bi prevzel položaj prestolonaslednika, in bi v tem primeru Elizabeti naziv morali vzeti. Elizabeta zato ni nikoli prejela tega naziva.

Elizabeta je prejela zasebno poučevanje o ustavni zgodovini od Henryja Martena, podpredsednika Kolidža Eton in se naučila francosko iz niza maternih govorcev. Podjetje Girl Guides, prvo podjetje v Buckinghamski palači, je bilo ustanovljeno posebej z namenom, da bi se lahko družila z dekleti v svoje starosti.

Druga svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]

Septembra 1939 je Velika Britanija vstopila v drugo svetovno vojno. Elizabeta je bila ob začetku druge svetovne vojne stara trinajst let. Skupaj z mlajšo sestro sta bili evakuirani iz Londona. Lord Hailsham je predlagal evakuacijo obeh princes v Kanado, da bi se izognili pogostemu letalskemu bombnemu napadu, vendar je to Elizabetina mati zavrnila, rekoč: "Otroci ne gredo brez mene, jaz ne brez kralja in kralj ne bo nikoli šel".[12] Princesi Elizabeta in Margareta sta tako ostali v škotskem gradu Balmoral, dokler se nista preselili v hišo Sandrigham, v Norfolku. Od februarja do maja 1940 so živeli v Royal Lodgu, v Windsorju, do selitve v grad Windsor, kjer so živeli večino naslednjih petih let. V Windsorju sta princesi na božič pripravili pantomime za pomoč kraljevega volnenega sklada, ki je kupil prejo, za vojaška oblačila. Leta 1940 je 14 letna Elizabeta opravila svoj prvi radijski nagovor in sicer v oddaji BBC-ja Children's Hour, v kateri je nagovorila otroke, ki so jih evakuirali iz drugih mest. Povedala je: "Trudimo se storiti vse, kar je v naši moči, da bi pomagali našim pogumnim mornarjem, vojakom in letalcem, ter trudimo se tudi, da bi nosili svoj delež nevarnosti in žalosti vojne. Vemo, vsak od nas, da na koncu bo vse dobro." Pri trinajstih letih je spoznala svojega bodočega moža, princa Filipa Grškega in Danskega.[13]

Leta 1945, ko se je pridružila vojski, se je naučila voziti in sodelovala kot voznica in mehaničarka v pomožnih teritorialnih enotah. Bila je izučena kot št. 230873 druga nadporočnica Elizabeth Windsor in do danes edina ženska članica kraljeve družine, ki je opravila vojaško usposabljanje. Elizabeta je zdaj edini še živeči vodja države, ki je služil v drugi svetovni vojni.

Poroka

[uredi | uredi kodo]
Portret kraljice Elizabete in vojvoda Edinburškega

Princesa Elizabeta se je 20. novembra 1947 poročila z grško-danskim princem Filipom, ki je tik prej postal britanski državljan in vojvoda Edinburški. Princ Filip in kraljica Elizabeta II. sta bila bratranec in sestrična v drugem kolenu, saj je bil Kristjan IX. Danski, Elizabetin prapradedek in Filipov pradedek. Bila sta tudi bratranec in sestrična v tretjem kolenu, saj je kraljica Viktorija njuna praprababica.

Na poroko, ki se je odvila dve leti po koncu druge svetovne vojne, niso bili povabljeni Filipovi nemški sorodniki, z izjemo njegove matere. Poroke se nista želela udeležiti Elizabetina teta Marija Windsor in Elizabetin stric Edvard, vojvoda Windsorski. Tik pred poroko je bil Filip prisiljen spreobrniti se iz pravoslavja v anglikanizem in se odpovedati pravici do nasledstva na grški prestol in odreči nazivu princ Grčije in Danske. Do takrat je princ Filip vzel ime Philip Mountbatten. Njun zakon je bil kontroverzen; princ Filip se je rodil kot pravoslavec in njegove sestre so bile poročene z nacisti. Očitno sta Elizabetina mati in babica nasprotovala zakonu.[13] Kmalu po poroki sta se princesa Elizabeta in princ Filip preselila na Malto, kjer je princ Filip služil v mornarici. Malta je bila edina država, poleg Združenega kraljestva, kjer je kraljica živela.

Vojvodinja Edinburška je 14. novembra 1948 rodila svojega prvega otroka, sina, ki je bil zahvaljujoč posredovanju kralja Jurija VI. znan kot princ Charles Edinburški. Kralj Jurij VI. je Elizabetinemu otroku s posebnim kraljevim patentom dovolil uporabo prinčevskega naziva in naslova. Charles in Elizabetina edina hči Anne (roj. 15. avgusta 1950) ob rojstvu nista bila avtomatično upravičena do naziva princ in princesa za razliko od otrok sinov monarhov.[14]

Čeprav kraljeva hiša od 1917 uporablja priimek Windsor, je bilo določeno, da moški potomci kraljice Elizabete II. in princa Filipa, ki niso princi ali princese Združenega kraljestva, nosijo priimek Mountbatten-Windsor.[14]

Vladavina

[uredi | uredi kodo]

Princesa Elizabeta, vojvodinja Edinburška, je začela prevzemati očetove dolžnosti po tem, ko se je njegovo zdravje začelo slabšati. Z možem je bila v Keniji, ko je bila obveščena o očetovi smrti in svojemu prihodu na prestol. Za vladarsko ime si je izbrala ime Elizabeta II.[a] Takoj po tem, ko je prišla novica o smrti kralja in o razglasitvi nove kraljice, se je Elizabeta z možem vrnila v London. Elizabeta II. je bila razglašena za kraljico najprej v Kanadi, na isti dan, ko je postala kraljica in v Združenem kraljestvu je javni razglas potekel naslednji dan.

Kronanje in zgodnje vladanje

[uredi | uredi kodo]
Kraljica in predsednik vlade Edward Heath s predsednikom Richardom Nixonom in njegovo ženo Pat Nixon leta 1970.

Vse do smrti Elizabetine babica Marije je Združeno kraljestvo in druge države Commonwealtha imelo tri kraljice: Elizabeto II. kot monarhinjo in njeno mamo in babico kot vdovi nekdanjih monarhov. Zadnja želja kraljice Marije je bila, da se zaradi njene smrti ne odloži kronanje njene vnukinje. Elizabeta II. je bila 2. junija 1953 kronana v Westminstrski opatiji. Celoten obred, razen maziljenja in evharistije, je preko televizije gledalo 20 milijonov Britancev in približno 100 milijonov Američanov.

Že na začetku svojega vladanja so se na Škotskem pojavila nesoglasja v zvezi z vprašanjem njenega kraljevega imena. Bila je prva Elizabeta, čigar kraljestvo je vključevalo škotsko ozemlje, zato so želeli, da je bila pozvana kot Elizabeta I. Takrat je bilo hitro odločeno, da bodo ona in prihodnji britanski monarhi uporabili naslednjo najvišjo zaporedno številko, ki so jih vladarji kateremu koli kraljestvu na območju današnjega Združenem kraljestvu imeli.

Po svojem kronanju se je s svojo družino preselila v Buckinghamsko palačo v osrednjem Londonu, kjer je kraljevi par dobil še dva sinova, princa Andrewa in princa Edwarda. Ko je Elizabeta leta 1960 rodila princa Andrewa, je postala prvi britanski monarh, čigar otrok se je rodil v času vladavine, vse odkar je kraljica Viktorija leta 1857 rodila najmlajšega otroka, princeso Beatriko.[10]

Skupnost narodov

[uredi | uredi kodo]
Kraljica Kanade v Torontu leta 2010.

Elizabetina vladavina je bila v prvih desetletjih v znamenju postopnega ukinjanja britanskega imperija, iz katerega je nastala Skupnost narodov. Trendi osiromašenja države so se na določen način obrnili v pisarni Margarete Thatcher in Tonyja Blaira.

Kmalu po svojem kronanju sta kraljica in vojvoda Edinburški odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, ki je trajala od leta 1953 do leta 1954, in tako je postala prvi vladar, ki je obkrožil svet. Na tem potovanju je postala tudi prvi vladar Avstralije, Nove Zelandije in Fidžija. Oktobra 1957 sta obiskala Združene države Amerike, nato Kanado, kjer je postala prvi kanadski monarh, ki je odprl sejo parlamenta te države. Z obiskom velikega števila evropskih in neevropskih držav je bila kraljica najbolj prepotovani vodja države v zgodovini.[15] Na splošno je kraljica obiskala Kanado 23-krat, Avstralijo petnajstkrat, Novo Zelandijo desetkrat in Jamajko šestkrat.[10] Leta 1986 je postala prvi britanski monarh, ki je kadarkoli v zgodovini obiskal Kitajsko.[10]

Po odstopu predsednika vlade Anthonyja Edna leta 1956 je morala kraljica sama izbrati osebo, ki bi oblikovala novo vlado, ker njegova stranka ni imela mehanizma za reševanje takšnih primerov. Izbrala je Harolda Macmillana, ki je odstopil šest let kasneje in priporočil grofa Homeskega za svojega naslednika. Kraljica je sprejela njegovo pomoč in izbrala grofa Homeskega za predsednika vlade, čeprav je takšna odločitev prinesla prve kritike. Kasneje je bila spet kritizirana za izbiro predsednika vlade po nasvetu majhne skupine ministrov. Kmalu po tem si je konservativna stranka omislila način, da njeni člani sami izberejo predsednika vlade v primeru odstopa njihovega člana.

Starost

[uredi | uredi kodo]
George W. Bush nazdravlja kraljici.

21. decembra 2007 je kraljica Elizabeta II. postala najstarejša britanska monarhinja in to pozicijo prevzela od svoje praprababice kraljice Viktorije.[16] Na svoj 81. rojstni dan, 21. aprila 2007, je kraljica Elizabeta II. dala javnosti vedeti, da zaradi starosti ne namerava abdicirati.[17] Kraljica Elizabeta II. je 9. septembra 2015 postala britanski monarh z najdaljšo dobo vladanja v britanski zgodovini.[18][19][20] Umrla je 8. septembra 2022 po kratki bolezni.[9]

Rezidenca

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bila Buckinghamska palača kraljičina uradna rezidenca, ji Elizabeta tako kot njeni predhodniki ni dajala prednosti in štela za svoje domove več gradov v Združenem kraljestvu ter rezidenco v Kanadi.[17]

Kraljica je preživljala veliko noč in konce tedna v gradu Windsor, ki je delno odprt za javnost. Z družino je preživljala Božič v Sandringhamu in poletje v gradu Balmoral in palači Holyrood na Škotskem. Obletnico smrti svojega očeta oziroma obletnico svojega prihoda na prestol je praznovala v Sandringhamu.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Kraljica je imela tri sinove in eno hčerko, štiri vnuke in štiri vnukinje, sedem pravnukinj in pet pravnukov:

Ime Rojstvo Poroka Njihovi otroci Njihovi vnuki
Datum Soprog(a)
Karel III., kralj Združenega kraljestva 14. november 1948 29. julij 1981
ločena 28. avgusta 1996		 Lady Diana Spencer princ William, vojvoda Cambriški princ George Cambriški
princesa Šarlota Cambriška
princ Louis Cambriški


princ Harry, vojvoda Susseški Archie Mountbatten-Windsor
Lilibet Mountbatten-Windsor
9. april 2005 Camilla Parker Bowles /
princesa Anne, kraljevska princesa 15. avgust 1950 14. november 1973
ločena 28. aprila 1992		 Mark Phillips Peter Phillips Savannah Phillips
Isla Phillips
Zara Tindall Mia Tindall

Lucas Tindall

Lena Elizabeth Tindall

12. december 1992 Timothy Laurence /
princ Andrew, vojvoda Yorški 19. februar 1960 23. julij 1986
ločena 30. maja 1996		 Sarah Ferguson Princesa Beatrice Yorška Sienna Elizabeth Mapelli Mozzi
princesa Eugenie Yorška August Brooksbank
princ Edward, grof Wesseški 10. marec 1964 19. junij 1999 Sophie Rhys-Jones Lady Louise Windsor /
James, vikont Severnski /

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Princ Albert Saško-Coburško-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
8. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Kraljica Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
4. Jurij V. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Kralj Kristijan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Luiza Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
2. Jurij VI. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Aleksander, vojvoda Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
10. Francis, vojvoda Teški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Claudine Rhédey von Kis-Rhéde, grofica Kis-Rhédejska
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Viktorija Marija Teška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Adolf, vojvoda Cambriški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Marija Adelajda Cambriška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Avgusta Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
1. Elizabeta II.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Thomas Lyon-Bowes, Lord Glamis
 
 
 
 
 
 
 
12. Claude Bowes-Lyon, grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Charlotte Grimstead
 
 
 
 
 
 
 
6. Claude Bowes-Lyon, grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Oswald Smith
 
 
 
 
 
 
 
13. Frances Dora Smith
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Henrietta Hodgson
 
 
 
 
 
 
 
3. Lady Elizabeth Bowes-Lyon
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Lord Charles Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
14. Charles Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Anne Wellesley
 
 
 
 
 
 
 
7. Cecilia Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Edwyn Burnaby
 
 
 
 
 
 
 
15. Caroline Louisa Burnaby
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Anne Caroline Salisbury
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Елизавета II // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1972. — Т. 9 : Евклид — Ибсен. — С. 78.
  2. ↑ SNAC — 2010.
  3. ↑ Discogs — 2000.
  4. ↑ Queen's birthday: Queen Elizabeth II's life in 92 facts. BBC — 2018.
  5. ↑ 5,0 5,1 Queen Elizabeth II has died, Buckingham Palace announces // BBC News Online — BBC, 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 Queen's cause of death given as 'old age' on death certificate // BBC News Online — BBC, 2022.
  7. ↑ Davies, Caroline (9. avgust 2022). »Queen Elizabeth II, Britain's longest-reigning monarch, dies aged 96«. The Guardian. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  8. ↑ »Foto: Elizabeta II. na britanskem prestolu dlje od kraljice Viktorije«. MMC RTV-SLO. 9. september 2015. Pridobljeno 9. septembra 2015.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Queen Elizabeth II has died, Buckingham Palace announces«. BBC News (v britanski angleščini). 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 80 facts about The Queen
  11. ↑ 11,0 11,1 The Queen A Biography of Elizabeth II
  12. ↑ Activities as Queen
  13. ↑ 13,0 13,1 Queen Elizabeth II
  14. ↑ 14,0 14,1 Letters Patent, 22 October 1948
  15. ↑ Queen Elizabeth II celebrates her 80th birthday
  16. ↑ Kraljica Elizabeta II. uradno najstarejša britanska monarhinja
  17. ↑ 17,0 17,1 'The Queen will NEVER consider abdicating'
  18. ↑ Patricia Treble (30. december 2014). »Palace calculations: Queen Elizabeth II set to lap Victoria«. Maclean's. Pridobljeno 13. julija 2017.
  19. ↑ »Official Website of the British Monarchy«. Pridobljeno 13. julija 2017.
  20. ↑ »Guardian- queen record name change«. Guardian. 8. september 2015. Pridobljeno 13. julija 2017.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Od 19. stoletja so si nekateri britanski monarhi po prihodu na prestol kot za ime vzeli druga imena iz svojih imen. Aleksandrina Viktorija je postala Viktorija, Albert Edvard je postal Edvard VII. in Albert Friderik Artur Jurij je postal Jurij VI. Ker je bilo njeno polno ime Elizabeta Aleksandra Marija, bi lahko vladala kot Marija III.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Elizabeth II
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Elizabeta II. Britanska
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Elizabeta II. Britanska

- v angleščini:

Elizabeta II. Britanska
Rojen: 21. april 1926
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Jurij VI. 		kraljica Združenega kraljestva
6. februar 1952 – 8. september 2022 		Naslednik: 
Charles, kralj Združenega kraljestva
kraljica Avstralije
6. februar 1952 – 8. september 2022
kraljica Kanade
6. februar 1952 – 8. september 2022
kraljica Nove Zelandije
6. februar 1952 – 8. september 2022
kraljica Cejlona
6. februar 1952 – 22. maj 1972 		Naslednik: 
William Gopallawa
kot predsednik Šrilanke
kraljica Pakistana
6. februar 1952 – 23. marec 1956 		Naslednik: 
Iskander Mirza
kot predsednik Pakistana
kraljica Južne Afrike
6. februar 1952 – 31. maj 1961 		Naslednik: 
Charles Robberts Swart
kot predsednik Južne Afrike
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Združenega kraljestva 		kraljica Gane
6. marec 1957 – 1. julij 1960 		Naslednik: 
Kwame Nkrumah
kot predsednik Gane
kraljica Nigerije
1. oktober 1960 – 1. oktober 1963 		Naslednik: 
Nnamdi Azikiwe
kot predsednik Nigerije
kraljica Sierre Leona
27. april 1961 – 19. april 1971 		Naslednik: 
Christopher Okoro Cole
kot predsednik Sierre Leona
kraljica Tanganjika
9. december 1961 – 9. december 1962 		Naslednik: 
Julius Nyerere
kot predsednik Tanzanije
kraljica Trinidada in Tobaga
31. avgust 1962 – 1. avgust 1976 		Naslednik: 
kraljica Ellis Clarke
kot predsednik Trinidada in Tobaga
kraljica Ugande
9. oktober 1962 – 9. oktober 1963 		Naslednik: 
Edward Mutesa
kot predsednik Ugande
kraljica Kenije
12. december 1963 – 12. december 1964 		Naslednik: 
Jomo Kenyatta
kot predsednik Kenije
kraljica Malavija
6. julij 1964 – 6. julij 1966 		Naslednik: 
Hastings Banda
kot predsednik Malavija
kraljica Malti
21. september 1964 – 13. december 1974 		Naslednik: 
Anthony Mamo
kot predsednik Malte
kraljica Gambije
18. februar 1965 – 24. april 1970 		Naslednik: 
Dawda Jawara
kot predsednik Gambije
kraljica Gvajane
26. maj 1966 – 23. februar 1970 		Naslednik: 
Edward Luckhoo
kot predsednik Gvajana
kraljica Mavricija
12. marec 1968 – 12. marec 1992 		Naslednik: 
Veerasamy Ringadoo
kot predsednik Mavricija
kraljica Fidžija
10 oktober 1970 – 6. oktober 1987 		Naslednik: 
Penaia Ganilau
kot predsednik Fidžija
kraljica Jamajke
6. avgust 1962 – 8. september 2022 		Naslednik: 
Charles, kralj Združenega kraljestva
kraljica Barbadosa
30. november 1966 – 8. september 2022
kraljica Bahamov
10. julij 1973 – 8. september 2022
kraljica Grenade
7. februar 1974 – 8. september 2022
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Avstralije 		kraljica Papuanske Nove Gvineje
16. september 1975 – 8. september 2022
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Združenega kraljestva 		kraljica Salomonovih otokov
7. julij 1978 – 8. september 2022
kraljica Tuvala
1. oktober 1978 – 8. september 2022
kraljica Svete Lucije
22. februar 1979 – 8. september 2022
kraljica Svetega Vincencija in Grenadina
27. oktober 1979 – 8. september 2022
kraljica Beliza
21. september 1981 – 8. september 2022
kraljica Antigve in Barbude
1. november 1981 – 8. september 2022
kraljica Svetega Krištofa in Nevisa
19. september 1983 – 8. september 2022
Predhodnik: 
Jurij VI. 		vodja Commonwealtha
1952–2022
Vojaški položaji
Predhodnik: 
grof Jellicoeski
kot minister za mornarico 		lord komisar Admiralitete
1964–2011 		Naslednik: 
vojvoda Edinburški
Vrstni red nasledstva
Nov naziv prednostno zaporedje v Združenem kraljestvu
kot suveren 		Naslednik: 
vojvoda Edinburški
prednostno zaporedje Kanade
kot suveren 		Naslednik: 
David Johnston
kot Generalni guverner
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elizabeta_II._Britanska&oldid=6244110«