Červar–Porat
Červar–Porat | |
|---|---|
 | |
  Červar–Porat Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°16′19.2″N 13°36′0.0″E / 45.272000°N 13.600000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Istrska županija |
| Mesto | Poreč |
| Nadm. višina | 3 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 593 |
| Poštna številka | 52449 Červar-Porat |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Červar–Porat (italijansko Porto Cervara) je turistično naselje, ki leži severno od mesta Poreč v hrvaški Istri in spada pod Istrsko županijo.
Je sodobno, urbanizirano turistično naselje okrog naravne luke ob zahodni istrski obali, zgrajeno je bilo v 70. letih 20. stoletja, v zalivu Luka Červar, za okoli 7000 prebivalcev. Leži nedaleč stran od »starega« Červarja, naselja, ki se nahaja okrog kilometer južneje in ni ob morski obali.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V zalivu Lunga se je razvila marina s kapaciteto preko 300 plovil v morju in 50 mest na kopnem. V marini je tudi servis za popravilo motorjev, splavna drča in 10 t dvigalo.
Na rtu Šilok okoli 2 km južno stoji nudistični kamp Ulika.
V okolici so nasadi oljk.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Več let je imela v njej privez mogočna jahta francoskega igralca Alaina Delona. Po vojni med bivšimi jugoslovanskimi republikami je bilo v červarskih apartmajih naseljeno veliko število beguncev, mnogo infrastukture pa je bilo uničene. Do danes se mu še ni povrnil prejšnji sijaj.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ob naselju so ostanki ilirskega gradišča in srednjeveškega stolpa.Poleg marine se nahajajo izkopanine starorimske naselbine Portus Cervera.[1]
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 102 | 593 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
