Črna gora

Črna gora Crna Gora Црна Гора
Zastava Grb
Himna: Oj, svijetla majska zoro
Glavno mesto	Podgorica 42°47′N, 19°28′E
Uradni jeziki	črnogorščina
Priznani regionalni jeziki	srbščina, bosanščina, albanščina, hrvaščina
Demonim(i)	Črnogorec, Črnogorka
Vlada	parlamentarna republika
• predsednik	Jakov Milatović
• predsednik vlade	Milojko Spajić
neodvisnost
• od Srbije in Črne Gore	3. junija 2006
Površina
• skupaj	13.812 km2 (161.)
• voda (%)	1,5
Prebivalstvo
• ocena 2023	616.695
• popis 2011	625.266
• gostota	45/km2 (121.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	7,06 mrd. USD (153.)
• skupaj (PKM)	17,43 mrd. USD (149.)
• na preb. (nominal.)	11.338 USD (73.)
• na preb. (PKM)	28.002 USD (63.)
Gini (2020)	32,9 srednji
HDI (2021)	0,832 zelo visok · 49.
Valuta	evro (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	382
Internetna domena	.me

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je ena od najmlajših držav na svetu.

Zgodovina

Črna gora je bila pod imenom Duklja samostojna že od leta 1042 in se je tudi pozneje uspešno upirala vojnim prodorom osmanske Turčije. Njena samostojnost je bila po vojnih uspehih kneza Nikole mednarodno potrjena tudi na berlinskem kongresu leta 1878.

Po koncu prve svetovne vojne se je takratna kraljevina Črna gora združila s Srbijo, takoj nato pa še z ostalimi južnoslovanskimi narodi iz bivše Avstro-Ogrske v enotno jugoslovansko državo.

Po razpadu SFRJ se Črna gora ni odločila za samostojnost, pač pa je leta 1992 skupaj s Srbijo oblikovala Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ), ki se je leta 2003 preimenovala v Državno skupnost Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je potekal referendum, na katerem se je večina s 55,6 % opredelila za samostojno državo. Mednarodna skupnost je za veljavnost referenduma zahtevala vsaj 55 %.

3. junija 2006 je Črna gora razglasila neodvisnost in samostojnost, s čimer je Državna skupnost Srbije in Črne gore propadla kot preostanek nekdanje Jugoslavije. Po ustavi je Srbija prevzela vsa članstva v mednarodnih organizacijah.

Islandija je kot prva država priznala Črno goro za samostojno in neodvisno državo 8. junija 2006. Temu so sledili še Švica, Ruska federacija (11. junij), Hrvaška, Makedonija, Turčija, Bolgarija, Združene države Amerike (12. junij). Slovenija je Črno goro priznala 20. junija 2006, naslednji dan, 21. junija, pa je bila sprejeta v OVSE.

Slovenija je bila prva država, ki je v Črni gori odprla svoje veleposlaništvo in sicer 23. junija 2006.

Demografija

Etnične skupine v letu 2011

Ob zadnjem popisu prebivalstva, aprila 2011, je imela Črna gora 620.029 prebivalcev. Največje etnične skupine, ki prebivajo na področju republike, so:

• Črnogorci: 278.865 (44,98 %)
• Srbi: 178.110 (28,73  %)
• Bošnjaki: 53.605 (8,65 %)
• Albanci: 30.439 (4,91 %)
• Muslimani (po nacionalnosti): 20.537 (3,31 %)
• Hrvati: 6.021 (0,97 %)
• Romi, Egipčani in Aškali: 2.054 (0,33 %)

V Črni gori živi tudi 348 Slovencev.

63% prebivalstva živi v urbanih naseljih.

Povprečna naseljenost je 50 prebivalcev po km².

Geografija

Glej tudi: Seznam mest v Črni gori

Podgorica

Trdnjava Mamula

Nekaj večjih mest po številu prebivalcev:

• Podgorica - (155.725)
• Nikšić - (56.970)
• Herceg Novi - (19.536)
• Pljevlja - (19.489)
• Bar - (17.649)
• Bijelo Polje - (15.400)
• Cetinje - (14.093)
• Berane - (11.073)

Velikost Črne gore je 13.812 km².

Sklici

• Fine, John Van Antwerp Jr. (1991) [1983]. The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
• Fine, John Van Antwerp Jr. (1994) [1987]. The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
• Stefanović-Karadžić, Vuk (1837). Montenegro und die Montenegriner: Ein Beitrag zur Kenntniss der europäischen Türkei und des serbischen Volkes. Stuttgart und Tübingen: Verlag der J. G. Cotta'schen Buchhandlung.
• Živković, Tibor (2008). Forging unity: The South Slavs between East and West 550-1150. Belgrade: The Institute of History.

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran vlade Črne gore