Bielov komet
 Bielov komet februarja 1846, kmalu po razpadu na dva dela. | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Wilhelm von Biela |
| Datum odkritja | 27. februar 1826 |
| Oznake | |
| 1772; 1806 I; 1832 III; 1846 II; 1852 III; 1826 D1 | |
| Značilnosti tira | |
| Epoha | 29. september 1852 [1] |
| Odsončje | 6,190 a.e. |
| Prisončje | 0,8606 a.e. |
| Velika polos | 3.5253 a.e. |
| Izsrednost | 0.7559 |
| Tirna doba | 6,619 let |
| Naklon tira | 12,550° |
| Zadnje prisončje | 24. september 1852 |
| Naslednje prisončje | razpadel je leta 1852. |
Bielov komet ali Komet Biela (uradna oznaka 3D/Biela) je periodični komet, o katerem obstajajo prvi zapisi iz leta 1772. Kot periodični komet ga je prvi označil šele Wilhelm von Biela v letu 1826. Pozneje je komet razpadel in ga niso videli vse od leta 1852. Ostanke kometa so opazili kot meteorski roj.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]O kometu je prvi pisal Charles Messier v letu 1772. Leta 1805 je o njem pisal tudi Jean-Louis Pons, ki ga pa ni prepoznal kot isto telo.
Wilhelm von Biela ga je opazoval 27. februarja 1826 med približevanjem prisončju. Izračunal je njegovo tirnico in pri tem ugotovil, da je to periodični komet s periodo 6,6 let. V tistem času je to bil tretji znani periodični komet, razen njega so poznali še Halleyjev komet in Enckejev komet.
Razpad
[uredi | uredi kodo]Komet se je pojavil tudi leta 1846, ko je razpadel na dva dela. Ponovno so ga opazovali leta 1852, ko sta bila dela že 2,4 milijona km narazen. Nobenega od delov niso mogli najti v naslednjih letih, ko bi se komet moral pojaviti (1859, 1865, 1872). Opazili pa so čudoviti meteorski roj leta 1872 (3000 utrinkov na uro), z radiantom na nebu na mestu, ki bi ga moral prečkati komet v septembru 1872. Ta meteorski roj imenujemo Andromedidi ali Bielidi. Meteorski roj se je pojavil še v ostalem delu 19. stoletja, pozneje pa je oslabel. Predpostavljajo, da je komet 207P/NEAT (NEAT 4) ostanek kometa Biela, ker ima podobno tirnico.[2]
Predpostavlja se, da so ostanki kometa Biela izvor padcev meteoritov na površino Zemlje. Nekatere drzne teorije povezujejo tudi nastanek nekaterih velikih požarov (Veliki požar v Chicagu in požar v mestu Peshtigo) s padci meteorjev. Te teorije so se pojavile najprej leta 1883, pozneje so jih oživili še leta 2004.[3][4]
27. novembra 1885 je padel na severni del Mehike železov meteorit v času močnega meteorskega roja (15000 utrinkov na uro). Ta meteorit (Mazapilov meteorit) pripisujejo kometu, čeprav so to pozneje ovrgli, ker železovo jedro ne bi moglo nastati z diferenciacijo v kometu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ NK 851B — OAA computing section publication
- ↑ IAUC 7635: P/2001 J1
- ↑ Wood, Robert (3. februar 2004). »Did Biela's Comet Cause the Chicago and Midwest Fires?« (PDF). American Institute of Aeronautics and Astronautics. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. avgusta 2007. Pridobljeno 10. junija 2009.
- ↑ »Veliki požar v Peshtigu leta 1871 — Je bil komet?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2009. Pridobljeno 10. junija 2009.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- 3D at Gary W. Kronkova kromatografija (angleško)
- Mazapilov meteorit (angleško)
- Orbitalna simulacija kometa 3D/Biela na JPL (Java) (angleško)
- Orbitalna simulacija kometa P/2001 J1 (NEAT) na JPL (Java) (angleško)
| Predhodnik: Enckejev komet (2P/Encke) |
Seznam periodičnih kometov Bielov komet (3D/Biela) |
Naslednik: Fayev komet (4P/Faye) |
