Andrew David Thackeray
| Andrew David Thackeray | |
|---|---|
| Rojstvo | 19. junij 1910 Chelsea[d] |
| Smrt | 21. februar 1978 (67 let) |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Združeno kraljestvo.svg){kind=small} Republika Južna Afrika Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske |
| Poklic | astronom, matematik |
Andrew David Thackeray, angleški astronom, * 19. junij 1910, Chelsea, London,[1] Anglija, † 21. februar 1978.[2][3]
Thackeray je študiral na Univerzi v Cambridgeu. 23 let je bil predstojnik Radcliffeovega observatorija oxforske univerze v Oxfordu. Od leta 1950 je bil na tem observatoriju opazovalec. Znan je po definiciji hiperorjakinj iz leta 1956 skupaj s Feastom. Zanje sta astronoma rabila še izraz nad-nadorjakinja (super-supergiant).[4]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Obiskoval je šolo na Kolidžu Eton in študiral matematiko na Kraljevem kolidžu.[3] Doktoriral je leta 1937 iz teoretične zvezdne spekstroskopije v Laboratoriju za solarno fiziko v Cambridgeu. Med svojim študijem je med letaoma 1934 in 1936 delal na Observatoriju Mt. Wilson.[1] Od leta 1937 do 1948 je bil predstojnik Observatorija za solarno fiziko v sklopu Observatorija Cambridge.[5] Od leta 1951 jebil nato predstojnik Radcliffega observatorija v Pretorii do leta 1974, ko se je ta observatorij združil s Kraljevim observatorijem na Rtu dobrega upanja v Južnoafriški astronomski observatorij.[1] Postal je zaslužni profesor Univerze v Cape Townu in nekaj dni pred smrtjo dopisni član Kraljebe astronomske družbe.[1]
Osredotočil se je na raziskovanje zvezdne spektroskopije. Na konferenci Mednarodne astronomske zveze v Rimu leta 1952 je predstavil rezultate raziskovanj spremenljivk v Magellanovih oblakih in nakazal, da se mora zaznana starost in velikost Vesolja podvojiti. Leta 1950 je odkril odprto kopico IC 2944 v ozvezdju Kentavra, imenovano tudi Thackerayjeve globule.[6]
Umrl je v nesreči.[2]
Njegov oče H St. J Thackeray je bil klasični učenjak.[3]
Izbrana dela
[uredi | uredi kodo]- Thackeray, Andrew David (1961), Astronomical spectroscopy, London: Eyre & Spottiswood, str. 256
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Glass (2009).
- ↑ 2,0 2,1 Theckeray (1978).
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »Obituaries«. Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society. Royal Astronomical Society. 20. 1979.
- ↑ de Jager (1998)
- ↑ Stratton (1949).
- ↑ Thackeray (1950).
Viri
[uredi | uredi kodo]- de Jager, C. (1998), »The Yellow Hypergiants«, The Astronomy and Astrophysics Review, 8 (3): 145–180, Bibcode:1998A&ARv...8..145D, doi:10.1007/s001590050009
- Glass, I. S. (2009), »Andrew David Thackeray at the Radcliffe Observatory« (PDF), Transactions of Royal Society of South Africa, Taylor & Francis, 64 (1): 76–8, doi:10.1080/00359190909519240
- Stratton, F. J. M. "The History of the Cambridge Observatories" Annals of the Solar Physics Observatory, Cambridge Vol. I (1949)
- Thackeray, A. D. (1950), »Some southern stars involved in nebulosity«, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, 110: 524, Bibcode:1950MNRAS.110..524T, doi:10.1093/mnras/110.6.524
- »A. D. Thackeray«, South African journal of science, South African Association for the Advancement of Science, 73–4, 1978
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- A. David Thackeray (angleško)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
