Avtocesta A1
| Avtocesta A1 | |
|---|---|
| |
| |
| |
| Osnovni podatki | |
| Skupna dolžina: 236,1 km | |
| Čas izgradnje: 1970–2009 | |
| Potek | |
Nadaljevanje ceste v Avstriji   
|
A9 |
 Mejni prehod Šentilj – opuščen 2008
|
0,0 km |
  Počivališče Šentilj  
|
0,5 km |
 Viadukt Šentilj 185 m
|
1,3 km |
 (1) Šentilj
|
1,6 km |
| Viadukt Kresnica 587 m
|
3,7 km |
| Počivališče Dobrenje
|
9,6 km |
| (2) Maribor-sever (R2-430[1])
|
10,7 km |
| Viadukt Pekel 448 m
|
11,2 km |
 (3) Razcep Dragučova  
|
12,5 km |
| Viadukt Dragučova 448 m
|
12,7 km |
| Viadukt Vodole V 321 m/180 m
|
13,9 km |
| Viadukt Vodole IV 162 m
|
14,4 km |
| Viadukt Vodole III 205 m
|
14,8 km |
 Predor Vodole 225 m/249 m
|
15,2 km |
| Viadukt Vodole II 139 m
|
15,5 km |
| Viadukt Vodole I 48 m
|
16,0 km |
| Pokriti vkop Malečnik 185 m/185 m
|
16,1 km |
 Drava 765 m
|
16,6 km |
| (4) Maribor-center
|
17,5 km |
| Počivališče Maribor
|
18,9 km |
| (5) Maribor-vzhod (Ptujska cesta)
|
21,3 km |
| (6) Rogoza
|
23,5 km |
| Viadukt Rogoza 202 m
|
24,9 km |
(7) Razcep Slivnica 
|
25,8 km |
| (8) Fram
|
29,4 km |
 Počivališče Polskava
|
32,6 km |
| Viadukt Drevina 80 m
|
36,7 km |
| (9) Slovenska Bistrica-sever
|
37,1 km |
| (10) Slovenska Bistrica-jug
|
39,2 km |
| Viadukt Vrhole 238 m
|
44,7 km |
| Viadukt Preloge 539 m
|
45,6 km |
| Počivališče Tepanje
|
47,8 km |
| (11) Slovenske Konjice
|
48,9 km |
| Dravinja 21 m
|
50,5 km |
| Predor Golo rebro 788 m/757 m
|
52,0 km |
| Viadukt Škedenj I 466 m/542 m
|
52,9 km |
| Viadukt Grapa 63 m
|
53,3 km |
| Viadukt Škedenj II 401 m/398 m
|
53,6 km |
| Predor Pletovarje 708 m/745 m
|
54,6 km |
| Viadukt Slatina 439 m
|
56,4 km |
| (12) Dramlje
|
60,0 km |
| Viadukt Dramlje 141 m
|
60,6 km |
| Počivališče Zima
|
62,4 km |
| Viadukt Žepina 142 m
|
63,3 km |
| (13) Celje-vzhod (Ljubečna)
|
66,4 km |
| (14) Celje-center
|
68,9 km |
| Počivališče Lopata
|
73,5 km |
| (15) Celje-zahod (Lopata)
|
73,5 km |
| (16) Žalec
|
76,2 km |
| (17) Šempeter
|
83,7 km |
| Savinja 150 m
|
85,1 km |
| (18) Šentrupert
|
86,0 km |
| (19) Vransko
|
94,0 km |
| Predor Ločica 750 m/810 m
|
97,9 km |
| Viadukt Ločica 825 m/873 m
|
99,0 km |
| Viadukt Jasovnik 120 m/34 m
|
100,0 km |
| Predor Jasovnik 1633 m/1612 m
|
100,8 km |
| Viadukt Baba 150 m/170 m
|
102,4 km |
| Viadukt Zlokarje 191 m/208 m
|
102,7 km |
| (20) Trojane
|
103,4 km |
| Viadukt Jelševica 254 m/144 m
|
103,5 km |
| Viadukt Črni mlinar 261 m/212 m
|
103,8 km |
| Predor Trojane 2840 m/2931 m
|
104,7 km |
| Viadukt Šentožbolt 410 m/540 m
|
107,7 km |
| Predor Podmilj 622 m/613 m
|
108,4 km |
| Viadukt Log 160 m/137 m
|
109,7 km |
| Viadukt Javorje 252 m/227 m
|
110,1 km |
| Viadukt Petelinjek 622 m/634 m
|
110,4 km |
| Viadukt Suša 80 m
|
111,1 km |
| Viadukt Vranke 90 m</91 m/small>
|
111,3 km |
| Viadukt Blagovica 446 m/449 m
|
112,3 km |
| (21) Blagovica
|
112,8 km |
| Počivališče Lukovica
|
121,1 km |
| (22) Lukovica
|
121,1 km |
| (23) Krtina
|
125,0 km |
| Viadukt Mlake 321 m/330 m
|
128,3 km |
| (24) Domžale
|
128,6 km |
| Kamniška Bistrica (reka) 100 m
|
129,9 km |
| (25) Ljubljana-Šentjakob
|
134,3 km |
| Sava 130 m
|
135,3 km |
| (26) Ljubljana-Sneberje
|
135,7 km |
(27) Razcep Zadobrova 
|
136,8 km |
| (28) Industrijska cona Moste
|
138,1 km |
| (29) Ljubljana-vzhod
|
138,4 km |
| Ljubljanica 82 m
|
139,4 km |
| (30) Ljubljana-Bizovik
|
139,7 km |
| Pokriti vkop Strmec 200 m/200 m
|
141,6 km |
| Viadukt Bizovik 146 m/175 m
|
142,3 km |
| Predor Golovec 622 m/595 m
|
142,7 km |
(31) Razcep Malence  
|
143,3 km |
| Viadukt Malence D 240 m
|
143,5 km |
| (32) Ljubljana-jug
|
144,3 km |
| Viadukt Rudnik 152 m/151 m
|
144,7 km |
| (33) Ljubljana-Rudnik
|
146,1 km |
| Ljubljanica 140 m
|
147,7 km |
| (34) Ljubljana-center
|
148,5 km |
| Počivališče Barje
|
149,7 km |
| (35) Ljubljana-zahod
|
151,2 km |
| Viadukt Dolgi most 344 m/319 m
|
151,7 km |
(36) Razcep Kozarje 
|
152,2 km |
| (37) Brezovica
|
154,4 km |
| Ljubljanica 80 m
|
166,7 km |
| (38) Vrhnika
|
166,9 km |
| Viadukt Verd 619 m/586 m
|
168,1 km |
| (39) Logatec
|
175,1 km |
| Počivališče Lom
|
176,3 km |
| Viadukt Derviše 69 m/69 m
|
177,2 km |
| Viadukt Ivanje selo 225 m/225 m
|
184,1 km |
| (40) Unec
|
185,4 km |
| Viadukt Unec 200 m/200 m
|
186,2 km |
| Viadukt Ravbarkomanda 588 m/553 m
|
191,9 km |
| Počivališče Ravbarkomanda
|
192,8 km |
| (41) Postojna
|
196,6 km |
| Pivka 40 m
|
198,1 km |
| Počivališče Studenec
|
200,0 km |
| (42) Razdrto
|
206,3 km |
(43) Razcep Nanos 
|
207,6 km |
| Viadukt Goli vrh 166 m/120 m
|
209,1 km |
| Viadukt Bandera 278 m/252 m
|
211,4 km |
| (44) Senožeče
|
213,4 km |
(45) Razcep Gabrk 
|
217,5 km |
| Viadukt Gabrk 90 m/90 m
|
218,0 km |
| Viadukt Divača 32 m/32 m
|
219,2 km |
| Počivališče Risnik
|
220,3 km |
| (46) Divača
|
220,8 km |
| (47) Kozina
|
227,5 km |
 Počivališče Ravne
|
228,8 km |
| Viadukt Klanec 75 m/75 m
|
229,5 km |
| Viadukt Glinščica 230 m/230 m
|
231,2 km |
| Viadukt Smelavc 210 m/210 m
|
233,0 km |
| Predor Kastelec 2195 m/2303 m
|
234,0 km |
| (48) Kastelec
|
236,0 km |
| Viadukt Črni Kal 1046 m/1044 m
|
238,3 km |
| (49) Črni Kal
|
239,3 km |
| Predor Dekani 2190 m/2182 m
|
242,2 km |
| Viadukt Lama 86 m/86 m
|
245,0 km |
(50) Razcep Srmin 
|
245,3 km |
| Viadukt Bivje 580 m/563 m
|
245,7 km |
| (51) Luka Koper (v načrtu)
|
246,8 km |
Avtocesta A1 Šentilj–Srmin (imenovana tudi "Slovenika" ali "primorska" oziroma "štajerska avtocesta") na osi severovzhod–jugozahod Slovenije je dolga 245,3 kilometra. A1 povezuje večja slovenska mesta Maribor, Slovensko Bistrico, Celje, Ljubljano, Vrhniko, Logatec, Postojno in Koper.
Avtocesta A1 je sestavni del petega evropskega prometnega koridorja (Lyon–Kijev), ki povezuje Lyon, Milano, Benetke, Trst, Koper, Postojno, Ljubljano, Celje, Maribor, Lendavo, Budimpešto in Kijev. Prav tako poteka v smereh evropskih cest z oznako E70, E57 in E59.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V letih 1970–1972 je bila zgrajena prva slovenska (takrat tudi jugoslovanska) štiripasovna avtocesta: Vrhnika–Postojna na t. i. primorskem avtocestnem kraku avtoceste A1 (predana prometu 29. decembra 1972). Prav primorski avtocestni krak je bil tudi prvi v celoti zgrajen (23. novembra 2004). 12. avgusta leta 2005 so z dokončanjem odseka prek Trojan zaključili tudi povezavo med Mariborom-jug, Celjem in Ljubljano. Zadnji, 10,5 kilometra dolg odsek celotne avtoceste med Pesnico in Mariborom (Ptujsko cesto), je bil predan prometu 14. avgusta 2009 in s tem je bil v celoti končan tudi štajerski del avtoceste A1. Skupna dolžina od meje z Avstrijo pri Šentilju do Srmina pri Kopru tako znaša 245 km.[3]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Avtocesta A1 je v celotni dolžini štiripasovna cesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnimi pasovi, razen v predorih. Vozni pasovi so široki 3,75 m, odstavni 2,5 m in robni pas 0,5 m. Ker cesta poteka po zelo različnem terenu, od ravninskega do hribovitega, so temu prilagojeni tudi nekateri horizontalni in vertikalni elementi. Posebej zahtevni z vidika geotehničnih razmer sta bila odsek Vransko–Trojane–Blagovica ter potek avtoceste preko Ljubljanskega barja, kjer je bila uporabljena posebna metoda gradnje z drenažnimi koli in predobremenilnimi nasipi. Za oba odseka je značilna zahtevna gradnja premostitvenih objektov ter podpornih in opornih konstrukcij. Najzahtevnejši odsek je bil zagotovo na primorskem delu, kjer je bilo potrebno na kratki razdalji premostiti večjo višinsko razliko, to je sestop preko Kraškega roba. Na tem mestu so bili zgrajeni največji viadukt Črni kal, dva dvocevna predora ter še več drugih premostitvenih objektov.
Cestnina
[uredi | uredi kodo]
Cestnina se je pričela pobirati že ob otvoritvi prvega odseka avtoceste A1 od Vrhnike do Postojne. To je bil tako imenovan "zaprti sistem" cestninjenja. Na vsakem priključku ter na začetku in koncu so bile postavljene cestninske postaje. Tak sistem je veljal kasneje tudi na štajerskem odseku. Po sprejemu Nacionalnega programa izgradnje avtocest pa se je način cestninjenja za nove odseke spremenil v "odprt sistem", kar pomeni, da je bilo zgrajenih le nekaj novih čelnih cestninskih postaj, stare na priključkih pa so bile delno (smiselno glede na uporabo avtocest) porušene.
Cestninske postaje so začeli dokončno odstranjevati leta 2018 po uvedbi sistema vinjet za osebna vozila in elektronskega cestninjenja za tovorna v slovenskem avtocestnem omrežju.[4]
Objekti
[uredi | uredi kodo]
Razcepi
[uredi | uredi kodo]Na avtocesti je osem avtocestnih razcepov:
- Dragučova, severovzhodno od Maribora, blizu Pesnice, kjer se od štajerskega kraka avtoceste A1 odcepi avtocesta A5 (Maribor–Pince–Madžarska; (avtocestni razcep zgrajen 2008);
- Slivnica, južno od Maribora, kjer se od štajerskega kraka avtoceste A1 odcepi avtocesta A4 Maribor–Draženci–(kasneje do Gruškovja in hrvaške meje), ki je sestavni del t. i. Pyhrnske avtoceste (dokončan leta 2009);
- Zadobrova, vzhodno od Ljubljane, kjer se od avtoceste A1 s Štajerske odcepi severna ljubljanska obvoznica (hitra cesta H3) (avtocestni razcep zgrajen 1999);
- Malence, južno od Ljubljane, kjer se od avtoceste A1 odcepi v smeri proti Dolenjski in Hrvaški avtocesta A2 (zgrajen leta 1993);
- Kozarje, kjer se od primorskega kraka avtoceste A1 odcepi gorenjski del avtoceste A2 proti Šentvidu ter na južno ljubljansko obvoznico (A1/A2) (zgrajen leta 1979);
- Nanos, kjer se razcepita primorski krak avtoceste A1 za smer proti Kopru in hitra cesta H4 proti Vrtojbi in Italiji (zgrajen leta 2000);
- Gabrk pri Divači, kjer se od primorskega kraka avtoceste A1 odcepi avtocesta A3 v smeri proti Sežani in Fernetičem in Italiji (zgrajen leta 1998);
- Srmin pri Kopru, kjer se avtocesta A1 priključi v Luko Koper in križa s hitro cesto H5 Škofije–Koper–(kasneje do Dragonje) (zgrajen leta 1990).
Predori
[uredi | uredi kodo]- Vodole – desna cev 249 m, leva cev 247 m
- Golo rebro – desna cev 788 m, leva cev 757 m
- Pletovarje – desna cev 708 m, leva cev 745 m
- Ločica – desna cev 750 m, leva cev 810 m
- Jasovnik – desna cev 1633 m, leva cev 1612 m
- Trojane – desna cev 2840 m, leva cev 2931 m
- Podmilj – desna cev 622 m, leva cev 613 m
- Golovec – desna cev 622 m, leva cev 595 m
- Kastelec – desna cev 2195 m, leva cev 2303 m
- Dekani – desna cev 2190 m, leva cev 2181 m
Poleg navedenih obstajata še dva pokrita vkopa, in sicer:
- Malečnik – desni 185 m, levi 185 m
- Strmec – desni 200 m, levi 200 m
Viadukti in drugi premostitveni objekti
[uredi | uredi kodo]Avtocesta A1 premošča doline in reke s 101 viaduktom, 109 mostovi, 129 nadvozi in 117 podvozi. Poleg tega obstaja 11 izvennivojskih križanj z železnico (nadvozi v skupni dolžini 854 m), ki so sicer v upravljanju in vzdrževanju SŽ.
Nekaj največjih viaduktov na A1 (razpetine večje od 500 m):
- Kresnica – desni in levi
- Pekel – desni in levi
- Preloge – desni in levi
- Škedenj I. – desni in levi
- Ločica – desni in levi
- Šentožbolt – desni in levi
- Petelinjek – desni in levi
- Blagovica – desni in levi
- Verd – desni in levi
- Ravbarkomanda – desni in levi
- Črni kal – desni in levi
- Bivje – desni in levi
Podporne in oporne konstrukcije
[uredi | uredi kodo]Na avtocesti A1, ki poteka v precejšnji meri po hribovitem terenu s slabimi geomehanskimi karakteristikami, je tudi 168 opornih in podpornih konstrukcij, od tega kar 25 zahtevnih pilotnih sten.
Odsek Trojane–Blagovica je bil gradbeno najzahtevnejši, saj vsebuje na slabih 11 km avtoceste kar sedem viaduktov in dva dvocevna predora.
Oskrbne postaje in počivališča
[uredi | uredi kodo]Na avtocesti A1 stoji zaradi gostote in strukture prometa kar 27 lokacij (dve sta še v gradnji), kjer se vozila in potniki lahko ustavijo. Tako obratuje petnajst oskrbnih postaj z vso potrebno infrastrukturo (bencinsko črpalko, restavracijo, parkiriščem), sedem počivališč (parkirišče, klopi, mize, sanitarije) in trije bencinski servisi z manjšim parkiriščem.
Varstvo okolja
[uredi | uredi kodo]Zaradi prekomerne obremenitve s hrupom je bilo do konca leta 2011 zgrajeno 56,3 km protihrupnih ograj. V skladu s predpisi in monitoringom, ki se redno izvaja, bodo ukrepi zaščite pred prekomernim hrupom izvedeni po potrebi. Prav tako so za prehajanje divjih živali in dvoživk preko avtoceste zgrajeni ustrezni objekti. Za zaščito pred onesnaženjem tal in vode iz cestišča je zgrajenih 332 različnih objektov in naprav (zadrževalniki, lovilci olj in čistilne naprave).
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Odsek pri Postojni -
Nočni pogled na avtocesto z mostu v Stari vasi pri Postojni -
Odsek ceste pri naselju Krašnja (pogled z Limbarske gore -
Avtocesta A1 pri Celju
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2021. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
- ↑ »European Agreement on Main International Traffic Arteries« (PDF). United Nations Economic and Social Council. 14. marec 2008. Pridobljeno 27. decembra 2010.
- ↑ DARS[1] Arhivirano 2019-01-03 na Wayback Machine.
- ↑ »Dars odstranjuje cestninske postaje na avtocestah«. STAkrog. Slovenska tiskovna agencija. 18. maj 2018. Pridobljeno 10. oktobra 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Banka cestnih podatkov DRSC in DARS
