Afrikanščina
| Afrikanščina | |
|---|---|
| Afrikaans | |
| Izgovarjava | ɐfriˈkɑːns |
| Materni jezik | Republika Južna Afrika, Namibija |
Št. maternih govorcev | 7,1 milijona (2011 popis)[1][2] Skupaj: 15–23 milijonov[n 1] |
| Pisava | latinica (afrikanska abeceda) afrikanska Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Južna Afrika |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | Die Taalkommissie |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | af |
| ISO 639-2 | afr |
| ISO 639-3 | afr |
| Glottolog | afri1274 |
| Linguasphere | 52-ACB-ba |
 | |
Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov. Jezik je nastal na temelju dialektov nizozemščine, ki so jih po 17. stoletju govorili priseljenci v južni del Afrike. Govorijo ga v Republiki Južni Afriki in Namibiji, redko pa tudi v Bocvani, Zimbabveju in Zambiji.
Precejšnje razlike med dialekti nizozemščine na jugu Afrike in evropsko nizozemščino so obstajale že konec 18. stoletja, vendar je bila afrikanščina kot samostojen jezik uveljavljena šele v zgodnjem 20. stoletju, ko je bil razvit tudi poseben pravopis, ki je nadomestil pravopis evropske nizozemščine.
Afrikanščina v primerjavi z nizozemščino ima svoje lastne značilnosti na področju oblikoslovja, prav tako v njej najdemo številne izposojenke iz afriških jezikov in angleščine.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kar sledi so ocene. Afrikanščina ima 16,3 milijona govorcev; glej de Swaan 2001, str. 216. Afrikanščina ina skupaj 16 milijonov govorcev; glej Machan 2009, str. 174. Okoli 9 milijonov ljudi govori afrikanščino kot drugi ali tretji jezik; glej Alant 2004, str. 45, Proost 2006, str. 402. Afrikanščina ima čez 5 milijonov maternih govorcev in 15 milijonov govorcev drugega jezika; glejRéguer 2004, str. 20. Afrikanščina ima približno 6 milijonov maternih govorcev in 16 milijonov govorcev drugega jezika; glej Domínguez & López 1995, str. 340. V Južni Afriki, čez 23 milijonov ljudi govori afrikanščino, od tega jih tretjina govori kot prvi jezik ; glej Page & Sonnenburg 2003, str. 7.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 28. novembra 2013.
- ↑ 209.000 izven Južne Afrike leta 2006 (Afrikanščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013))
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- de Swaan, Abram (2001). Words of the world: the global language system. A. de Swaan. Pridobljeno 3. junija 2010.
- Machan, Tim William (2009). Language anxiety: conflict and change in the history of English. Oxford University Press. Pridobljeno 3. junija 2010.
- Alant, Jaco (2004). Parlons Afrikaans (v francoščini). Éditions L'Harmattan. Pridobljeno 3. junija 2010.
- Proost, Kristel (2006). »Spuren der Kreolisierung im Lexikon des Afrikaans«. V Proost, Kristel; Winkler, Edeltraud (ur.). Von Intentionalität zur Bedeutung konventionalisierter Zeichen. Studien zur Deutschen Sprache (v nemščini). Gunter Narr Verlag. Pridobljeno 3. junija 2010.
- Réguer, Laurent Philippe (2004), Si loin, si proche...: Une langue européenne à découvrir : le néerlandais (v francoščini), Sorbonne Nouvelle, pridobljeno 3. junija 2010
- Page, Melvin Eugene; Sonnenburg, Penny M. (2003). Colonialism: an international, social, cultural, and political encyclopedia. Melvin E. Page. Pridobljeno 19. maja 2010.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
