Pojdi na vsebino

Agneza Antioška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Agneza Antiohijska)
Agnza Antioška
Ogrska kraljica[1][2]
Trajanje4. marec 1172 – okoli 1184
Kronanje13. januar 1173
Rojstvo1154
Kneževina Antiohija
Smrt1184
Székesfehérvár
Pokop
Bazilika v Székesfehérvárju,
prenešena v Matijevo cerkev, Budimpešta
ZakonecBéla III. Ogrski
PotomciEmerik Ogrski
Margareta, bizantinska cesarica
Andrej II., ogrski kralj
Konstanca Češka
RodbinaRodbina Châtillon
Rodbina Árpád
OčeRenaud Châtillonski
MatiKonstanca Antiopška
Religijakatoliška

Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.

Naključno odkritje njenega neokrnjene grobnice med madžarsko revolucijo leta 1848 je dalo priložnost za domoljubne demostracije. Bila je edina ogrska kraljica, katere posmrtne ostanke so preučili znastveniki in povsem rekonstruirali njen videz.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Agneza je bila hčerja Raynalda Châtillonskega[3] in antioške princese Konstance.[4]

Natančen datum njenega rojstva je nezanesljiv. Domneva se, da je bila rojena kmalu po tajni poroki njenih staršev pred majem 1153. Največ zgodovinarjev meni, da je bila rojena leta 1154[5] in krščena verjetno za Agnezo.[6]

Konstantinopel

[uredi | uredi kodo]

Novembra 1160 so njenega očeta ujeli muslimani in ga imeli petnajst let v ujetništvu v Alepu. Kneginja Konstanca je umrla okoli leta 1163/1167. Agneza je okoli leta 1170 odšla v Konstantinopel, kjer je živela njena starejša polsestra Marija kot žena bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena.[7] Na cesarjevo željo se je poročila s cezarjem Aleksejem (Bélo III.), ki je bil do rojstva Manuelovega sina Alekseja leta 1166 zaročen s cesarjevo hčerko Marijo Komneno. Poroka je bila verjetno leta 1168[8] in ne kasneje od leta 1172.[9] Omenjena sta tudi dva natančnejša datuma: september 1169[10] in marec 1171.[11]

Na bizantinskem dvoru so je preimenovali v Ano. V ogrskih dokumentih se omenja izključno kot Ana,[12] morda zato, ker je bilo ima Agneza takrat redko.

Ogrska kraljica

[uredi | uredi kodo]

Mladoporočenca sta odšla na romanje v Jeruzalem, kjer sta obdarovala viteze hospitalce. Spomladi sta po smrti ogrskega kralja Štefana III. (4. marec 1172) odpotovala na Ogrsko, kjer je njen mož zavladal kot kralj Béla III. Bélovo in Anino kronanje je bilo 13. januarja 1173 v stolnici v Székesfehérvárju.[13]

Ani/Agnezi se pripisuje širjenje francoskih kulturnih vzorcev v Ogrskem kraljestvu.[14][15]

Kraljico povezjejo tudi s prihodom prvih cistercijanov iz Burgundije na Ogrsko. Z Burgundijo je bila povezana verjetno preko sorodnikov. Prvi cistercijanski samostani na Ogrskem, ustanovljeni leta 1182, so bili povezani z opatijo v bližini Pontignyja, ki je bil v posesti Aninih prednikov.[16]

Otroci

[uredi | uredi kodo]

Ana je rodila najmanj šest[17] otrok:

  • Emerika, ogrskega kralja (1174-1204)
  • Margareto (1175-po 1223), poročeno prvič z bizantinskim cesarjem Izakom II. Angelom, drugič s kraljem Bonifacijem I. Solunskim in tretjič z Nikolajem Saint-Omerskim
  • Andreja II., ogrskega kralja (okoli 1177-21. september 1235)
  • Salomona (umrl v otroštvu)
  • Štefana (umrl v otroštvu)
  • Konstanco (okoli 1180-6. december 1240), ženo kralja Otakarja I. Češkega[8]

Ana je bila prednica vseh kasnejših ogrskih kraljev in princes in z njihovimi porokami tudi poljskih in čeških kraljev.[18]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Anina smrt ni omenjena v nobenem primarnem viru. Domneva se, da je umrla leta 1184,[19] čeprav je umrla morda tudi malo prej.[20][21]

Pokopana je bila v stolnici sv. Štefana v Székesfehérváru. Njene posmrtne ostanke so po naključju odkrili in prepoznali arheologi med izkopavanji ruševin stare Székesfehérvárske stolnice v poznem 19. stoletju. Kasneje so jih prenesli v grobnico njenega moža v cerkvi svetega Štefana v Budimpešti.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bela III | biography - king of Hungary | Britannica.com«. britannica.com. Pridobljeno 22. avgusta 2015.
  2. ↑ Busk, W. (1855). Mediæval popes, emperors, kings, and crusaders: or, Germany, Italy and Palestine, from A. D. 1125 to 1268. Hookham & sons. str. 157. Pridobljeno 22. avgusta 2015.
  3. ↑ Bernard Hamilton. The Leper King and His Heirs: Baldwin IV and the Crusader Kingdom of Jerusalem. Cambridge University Press, 2000. str. 104-105.
  4. ↑ Guida Myrl Jackson-Laufer. Women Rulers Throughout the Ages: An Illustrated Guide. ABC-CLIO, 1999. str. 104.
  5. ↑ M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagy-Becskerek 1892, str. 359; History of Hungary, ur. E. Pamlenyi, London 1975, str. 60, 608; J. Louda, M. MacLagan. Lines of Succession: Heraldry of the Royal Families of Europe, II, London 1999, preglednica 89.
  6. ↑ Chronica Albrici Monachi Trium Fontium. V Monumenta Germaniae Historica, XXIII, Hannover 1874. str. 849–850.
  7. ↑ S. Runciman. A History of the Crusades II. Harmandsworth, 1978. str. 365.
  8. ↑ 8,0 8,1 W. Dworzaczek. Genealogia. Varšava 1959, preglednica 84.
  9. ↑ V. ö. Városy. Antiochiai Anna királyné. Századok. A Magyar Történelmi Társulat Közlönye, 1886, str. 866.
  10. ↑ P. Gautier. "Les lettres de Grégoire, higoumène d'Oxia". Revue des études byzantines, 31–32 (1973): 206.
  11. ↑ L. Garland, A. Stone. Maria Porphyrogenita, daughter of Manuel I Comnenus. V De Imperatoribus Romanis: An Online Encyclopedia of Roman Rulers and Their Families 2006. Pridobljeno 30. marca 2015.
  12. ↑ M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagybecskerek, 1892, str. 358.
  13. ↑ A magyar királyok koronázótemploma Arhivirano 2013-09-05 na Wayback Machine.. www.szikm.hu. Arhivirano 5. septembra 2013 na Wayback Machine. Pridobljeno 30. marca 2015.
  14. ↑ G. Lukács. La Hongrie et la civilisation. Pariz 1929. str. 361.
  15. ↑ A. Echols, M. Williams. An annotated index of medieval women. New York-Oxford 1992. str. 53.
  16. ↑ G. Kristo (ur.). Korai magyar térténeti lexikon. Budimpešta, 1994. str. 473, 479-480.
  17. ↑ K. Éry, A. Marcsik, J. Nemeskéri, F. Szalai. Embertani vizsgálatok III. Béla és Anti ochiai Anna földi maradványán. Székesfehérvár, 1999. str. 11.
  18. ↑ D. Piwowarczyk. Słynni rycerze Europy. Rycerze Chrystusa. Varšava 2007. str. 309.
  19. ↑ W. Dworzaczek. Genealogia. Varšava 1959. str. 53, preglednica 84.
  20. ↑ M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagy-Becskerek 1892. str. 356.
  21. ↑ Ildikó Hankó. Királyaink tömegsírban. 2004 - leto 1183.

Vir

[uredi | uredi kodo]
  • Korai Magyar Történeti Lexikon (9-14. század), főszerkesztő: Kristó Gyula, szerkesztők: Engel Pál és Makk Ferenc. Akadémiai Kiadó, Budimpešte, 1994.
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Marija Komnena 		Ogrska kraljica
1172 – okoli 1184 		Naslednik: 
Margareta Francoska
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agneza_Antioška&oldid=6277962«