Pojdi na vsebino

Seznam asirskih vladarjev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Asirski vladarji)
Asirski seznam kraljev; tablica iz terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija

Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje. Usklajevanje z absolutnimi datumi je narejeno s pomočjo babilonske kronologije in asirskih popisov eponimov, kar daje precej natančne datume za obdobje od 911 pr. n. št do 649 pr. n. št.

Točen čas vladanja v obdobju od 1420 do 1179 pr. n. št. je posebej problematičen, ker zavisi od tega, kateri Popis asirskih kraljev se uporablja. Ta popis je narejen po podatkih Popisa asirskih kraljev B in C, ki kraljem Ninurta-apal-Ekuru in Ašur-nadin-apliju daje samo tri leta vladanja, dočim Popis asirskih kraljev A Ninurta-apal-Ekuru daje 14 let, Ašur-nadin-apliju pa 4.

Glede na to, da leta med 1179 in 912 pr. n. št. niso zanesljive tako kot tiste po 912, so splošno sprejete med asirologi. Datiranje konca asirskega obdobja do danes je nezanesljivo, ker manjkajo popisi eponimov po letu 649.[1]

Klinopisni viri

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tri klinopisne tablične različice seznama kraljev in dva fragmenta.[2] Ti segajo v zgodnje prvo tisočletje pred našim štetjem, najstarejši list (8. stoletje pred našim štetjem), se ustavi na Tiglat-Pileser II. (okoli 967–935 pred našim štetjem) in najmlajši, seznam C, pri Šalmaneser V. (727–722 pred našim štetjem). Asirologi verjamejo, da je bil seznam prvotno sestavljen z namenom povezati Šamšhi-Adada I., Amorejca, ki je osvojil Ašur. Pismouki so nato kopirali sezname in ga sčasoma dodali.[3]

Zgodnjeasirsko obdobje

[uredi | uredi kodo]
Asirija na karti Bližnjega vzhoda okoli leta 2500 pr. n. št.
Zgodnje asirsko obdobje
Ime Vladal Komentar

»kralji, ki so živeli v šotorih«

Ta del seznama je izrazito podoben predhodnikom prve babilonske dinastije.[3] Po Cambridge Ancient History konec tega dela seznama »označuje konec nomadskega obdobja Asirskega ljudstva« in »potrditev Ušpije za ustanovitelja semitskega mesta Ašur.«[4]

Vsi datumi so po kratki kronologiji.

Ikunum ?
Tudija okoli 2450-2400 pr. n. št. Sodobnik Ibriuma Eblskega
Adamu okoli 2400-2375 pr. n. št. Najstarejša znana raba inema Adam (kot Adamu).[5]
Jangi okoli 2375-2350 pr. n. št.
Suhlamu okoli 2350-2325 pr. n. št.
Harharu okoli 2325-2300 pr. n. št.
Mandaru okoli 2300-2275 pr. n. št.
Imsu okoli 2275-2250 pr. n. št.
Harsu okoli 2250-2225 pr. n. št.
Didanu okoli 2225 pr. n. št.
Hana okoli 2200 pr. n. št.
Zuabu okoli 2175-2150 pr. n. št.
Nuabu okoli 2150-2125 pr. n. št.
Abazu okoli 2125-2100 pr. n. št.
Belu okoli 2100 pr. n. št.
Azarah okoli 2075 pr. n. št.
Ušpija okoli 2050-2030 pr. n. št. Domnevni ustanovitelj Ašurjevega templja v Ašurju.[6]
Apiašal okoli 2030-2027 pr. n. št. Ušpijev sin.

»v šotorih je živelo sedemnajst kraljev«[7][8]

»kralji, katerih očetje so znani«

Apiašal okoli 2030-2027 pr. n. št. Ušpijev sin.
Hale okoli 2027-2024 pr. n. št. Apiašalov sin.
Samani okoli 2024-2021 pr. n. št. Halejev sin.
Hajani okoli 2018 pr. n. št. Samanijev sin.
Ilu-Mer okoli 2018-2015 pr. n. št. Hajanijev sin.
Jakmesi okoli 2015-2012 pr. n. št. Ilu-Merjev sin.
Jakmeni okoli 2012-2009 pr. n. št. Jakmesijev sin.
Jazkur-el okoli 2009-2006 pr. n. št. Jakmenijev sin.
Ila-kabkabu okoli 2101-2088 pr. n. št. Jazkur-elov sin.
Aminu okoli 2088-2075 pr. n. št. Ila-kabkabov sin.

»znane očete je imelo deset krajev«[7][9]

Ta del seznama je bil v nasprotju z drugimi deli napisan v obratnem vrstnem redu. Začel se je z Aminujem in končal z Apiašalom in se pogosto interpretiral kot seznam Šamši-Adadovih prednikov.[3] V skladu s to predpostavko so znanstveniki sklepali, da je bila prvotna oblika Asirskega seznama kraljev napisana kot »poskus, da se potrdi Šamši-Adada kot legitimnega vladarja Ašurja in zamegli ne-asirsko poreklo njegovih prednikov z njihovo vključitvijo v asirsko rodoslovje«.[3] Interpretacija ni bila soglasno sprejeta. Cambridge Ancient History seznam intrepretira kot Seznam Sulijevih in ne Šamši-Adadovih prednikov. [4]

»kralji, katerih eponimi niso znani«

Na seznanu so zgodnji vladarji Ašurja.[3]

Sulili okoli 2000 pr. n. št. Aminujev sin.
Kikija okoli 2000 pr. n. št.
Akija okoli 2049—2036 pr. n. št.
Puzur-Ašur I. okoli 2000 pr. n. št.
Šalim-ahe okoli 1900 pr. n. št.[10] Sin Puzur-Ašurja I.
Ilu-šuma okoli 1945-1906 pr. n. št. Šalim-ahejev sin.
za šest kraljev (katerih imena so bila napisana) na zidakih eponimi niso bili znani[7][11]

Staroasirsko obdobje

[uredi | uredi kodo]
Karta Gornje Mezopotamije ob smrti Šamši-Adada I. okoli 1721 pr. n. št.

Poškodbe na tablicah vseh treh obstoječih seznamov kraljev onemogočajo izračun približnih datumov vladanja od Sargona I. do Enlil-nasirja II. (okoli 1860 – okoli 1420 pr. n. št., kratka kronologija). Razen tega v standardni seznam vladarjev niso vključeni trije kralji, dokazani nekje v tem obdobju. Seznam od Enlil-nasirja I. dalje tvori neprekinjen niz vladarjev z znanimi obdobji vladanja. Razlike v vladavinah Ašur-nadin-aplija (okoli 1196–1194 pr. n. št., kratka kronologija) in Ninurta-apal-Ekurja (okoli 1182–1180 pr. n. št., kratka kronologija) na različnih seznanih prispevajo k razpravam o kronologiji staroveškega Bližnjega vzhoda. [3][12]

Staroasirsko obdobje
Ime Vladal Komentar
Erišum I. okoli 1905-1867 pr. n. št.
(30 ali 40 let)		 Ilu-šumov sin, sodobnik Sumuabuma, prvega vladarja Babilonije, domnevni graditelj templja v Ašurju.
Ikunum okoli 1867-1860 pr. n. št. Ilušumov sin.
Sargon I. (poškodovano besedilo) Ikunumov sin.
Puzur-Ašur II. okoli 1865 pr. n. št.-okoli 1857 pr. n. št. Sin Sargona I.
Naram-Sin (poškodovano besedilo) Sin Puzur-Ašurja II.
Erišum II. (poškodovano besedilo) Sin Naram-Sina.
Šamši-Adad I. okoli 1700 pr. n. št.
(33 let)		 Sin lokalnega vladarja Ila-kabkabuja.
Išme-Dagan I. (40 let) Sin Šamši-Adada I.
Mut-Aškur (ni znano) Sin Išme-Dagana I., poročen s huritsko kraljico; v standardni seznam kraljev ni vključen, je pa dokazan.[13]
Rimuš... (ni znano) Vključen v alternativni seznam kraljev; zadnji del imena manjka; v standardni seznam kraljev ni vključen.[13]
Asinum (ni znano) Vnuk Šamši-Adada I.; s pretola ga je izrinil podregent Puzur-Sin, ker je bil amoritskega porekla; v standardni seznam kraljev ni vključen, je pa dokazan na Puzur-Sinovem napisu.[13]
Sedem uzurpatorjev: (ni znano) Adasi je okoli leta 1720 pr. n. št. iz Asirije izgnal Babilonce in Amorite.
Bel-bani 1700-1692 pr. n. št.
(10 let)		 Adasijev sin.
Libaja 1692–1674 pr. n. št.
(17 let)		 Bel-banijev sin.
Šarma-Adad I. 1673–1662 pr. n. št.
(12 let)		 Libajev sin.
Iptar-Sin 1662–1650 pr. n. št.
(12 let)		 Sin Šarma-Adada I.
Bazaja (28 let) Iptar-Sinov sin.
Lulaja (6 let) »Nikogaršnji sin«.
Šu-Ninua (14 let) Bazajev sin.
Šarma-Adad II. (3 leta) Šu-Nunuajev sin.
Erišum III. (13 let) Šu-Nunuajev sin.
Šamši-Adad II. (6 let) Erišumov sin.
Išme-Dagan II. (16 let) Sin Šamši-Adada II.
Šamši-Adad III. (16 let) Sin (nekega drugega) Išme-Dagana, brat Šarma-Adada II.
Ašur-nirari I. (26 let) Sin Išme-Dagana.
Puzur-Ašur III. (24 ali 14 let) Sin Ašur-nirarija I., sodobnik Burnaburiaša I. Babilonskega.[6]
Enlil-nasir I. (13 let) Sin Puzur-Ašurja III.
Nur-ili (12 let) Sin Enlil-nasirja I.
Ašur-šaduni (1 mesec) Sin Nur-ilija.
Ašur-rabi I. (poškodovano besedilo) Sin Enlil-nasirja I.; Ašur-šaduni ga je odstavil in sam zasedel prestol.
Ašur-nadin-ahe I. (poškodovano besedilo) Sin Ašur-rabija I.
Enlil-nasir II. okoli 1420–1415 pr. n. št. Brat Ašur-nadin-ahe I.. ki ga je odstavil.
Ašur-nirari II. okoli 1414–1408 pr. n. št. Sin Enlil-nasirja II.
Ašur-bel-nišešu okoli 1407–1399 pr. n. št. Sin Ašur-nirarija II.
Ašur-rim-nišešu okoli 1398–1391 pr. n. št. Sin Ašur-bel-nišešuja.
Ašur-nadin-ahe II. okoli 1390–1381 pr. n. št. Sin Ašur-rim-nišešuja.

Srednjeasirsko obdobje

[uredi | uredi kodo]
Adad-nirari III. (811–783 pr. n. št.)

Datumi do Ninurta-apal-Ekurja (okoli 1182–1180 pr. n. št.) so predmet razprav, ker so dolžine vladavin na različnih seznamih kraljev zelo različne. Datumi do Enlil-nasirja II. temeljijo na asirskih seznamih kraljev B in C, ki Ašur-nadin-apliju in Ninurta-apal-Ekurju pripisujeta samo tri leta vladanja. Asirski seznam A Ašur-nadin-apliju pripisuje štiri leta, Ninurta-apal-Ekurju pa trinajst let vladanja.[14]

Datumi od leta 1179 do 912 pr. n. št. so manj zanesljivi kot datumi po letu 911 pr. n. št., vendar niso sporni. [15]

Srednjeasirsko obdobje
Kralj Vladal[16][17][18] Komentar[19][20]
Eriba-Adad I. okoli 1380–1353 pr. n. št. Sin Ašur-bel-nišešuja.
Ašur-ubalit I. okoli 1353–1318 pr. n. št. Sin Eriba-Adada I.
Enlil-nirari okoli 1317–1308 pr. n. št. Sin Ašur-ubalita.
Arik-den-ili okoli 1307–1296 pr. n. št. Sin Enlil-nirarija.
Adad-nirari I. okoli 1295–1264 pr. n. št. Sin Arik-den-ilija.
Šalmaneser I. okoli 1263–1234 pr. n. št. Sin Adad-nirarija I.
Tukulti-Ninurta I. okoli 1233–1197 pr. n. št. Sin Šalmaneserja I.
Ašur-nadin-apli okoli 1196–1194 pr. n. št. Ašur-nadin-apli je odstavil svojega očeta Tukulti-ninurto I. in sam zasedel asirski prestol.
Ašur-nirari III. okoli 1193–1188 pr. n. št. Sin Ašur-nadin-aplija.
Enlil-kuduri-usur okoli 1187–1183 pr. n. št. Sin Tukulti-Ninurte I.
Ninurta-apal-Ekur okoli 1182–1180 pr. n. št. Sin Ila-Hadda, potomca Eriba-Adada I. Uzurpator.
Od Ašur-Dana I. dalje datumi niso skladni.
Ašur-Dan I. okoli 1179–1133 pr. n. št. Sin Ašur-nadin-aplija.
Ninurta-tukulti-Ašur okoli 1133 pr. n. št. Sin Ašur-dana I. Vladal malo časa.
Mutakil-nusku okoli 1133 pr. n. št. Brat Ninurta-tukulti-Ašurja, s katerim se je spopadel za prestol. Vladal je malo časa in umrl.
Ašur-reš-iši I okoli 1133–1115 pr. n. št. Sin Mutakil-Nuskuja.
Tiglat-Pileser I. okoli 1115–1076 pr. n. št. Sin Ašur-reš-išija I.
Ašarid-apal-Ekur okoli 1076–1074 pr. n. št. Sin Tiglat-Pileserja I.
Ašur-bel-kala okoli 1074–1056 pr. n. št. Sin Tiglat-Pileserja I.
Eriba-Adad II. okoli 1056–1054 pr. n. št. Sin Ašur-bel-kale.
Šamši-Adad IV. okoli 1054–1050 pr. n. št. Sin Tiglat-Pileserja I. Uzurpator.
Ašur-nasir-pal I. okoli 1050–1031 pr. n. št. Sin Šamši-Adada IV.
Šalmaneser II. okoli 1031–1019 pr. n. št. Sin Ašur-nasir-pala I.
Ašur-nirari IV. okoli 1019–1013 BC Sin Šalmaneserja II.
Ašur-rabi II. okoli 1013–972 pr. n. št. Sin Ašur-nasir-pala I.
Ašur-reš-iši II. okoli 972–967 pr. n. št. Sin Ašur-rabija II.
Tiglat-Pileser II. okoli 967–935 pr. n. št. Sin Ašur-reš-išija II.
Ašur-dan II. okoli 935–912 pr. n. št. Sin Tiglat-Pileserja II.

Novoasirsko obdobje

[uredi | uredi kodo]
Novoasirsko cesarstvo

Sinhronizmi med seznami limmujev in absolutnimi datumi iz babilonskih kronologij omogočajo dobro absolutno datiranje od leta 911 pr. n. št. do 649 pr. n. št.

Datumi čisto na koncu asirskega obdobja so zaradi pomanjkanja seznamov limmujev po letu 649 pr. n. št. nezanesljivi. Nekateri viri trdijo, da je Asurbanipal umrl leta 631 pr. n. št. in ne 627 pr. n. št. Ašur-etil-ilani je zato vladal od 631–627 pr. n. št., Sin-šar-iškun pa do leta 612 pr. n. št., ker je znano, da je padel med obleganjem Niniv.[21]

Novoasirsko obdobje
Ime Vladal[22][23][24] Komentar[25][26]
Adad-nirari II. 912–891 pr. n. št. Sin Ašur-Dana II.
Tukulti-Ninurta II. 891–884 pr. n. št. Sin Adad-nirarija II.
Ašurnasirpal II. 884–859 pr. n. št. Sin Tukulti-Ninurte II.
Šalmaneser III. 859–824 pr. n. št. Sin Ašurnasirpala II.
Šamši-Adad V. 824–811 pr. n. št. Sin Šalmaneserja III.
Šamu-ramat, regent, 811–808 pr. n. št.
Adad-nirari III. 811–783 pr. n. št. Sin Šamši-Adada V.
Šalmaneser IV. 783–773 pr. n. št. Sin Adad-nirarija III.
Ašur-Dan III. 773–755 pr. n. št. Sin Šalmaneserja IV.; sončni mrk leta 763 pr. n. št.[21]
Ašur-nirari V. 755–745 pr. n. št. Sin Adad-nirarija III.
Tiglat-Pileser III. 745–727 pr. n. št. Sin Ašur-nirarija V.
Šalmaneser V. 727–722 pr. n. št. Sin Tiglat-Pileserja III.
Konec dokumenta, znanega kot Asirski seznam kraljev; naslednji kralji so vladali potem, ko je bil Seznam napisan.
Sargon II. 722–705 pr. n. št.
Sanherib 705–681 pr. n. št.
Asarhadon 681–669 pr. n. št.
Datumi zadnjih kraljev niso zanesljivi.
Asurbanipal 669–med 631 in 627 pr. n. št.
Ašur-etil-ilani okoli 631–627 pr. n. št.
Sin-šumu-lišir 626 pr. n. št.
Sin-šar-iškun ca. 627–612 pr. n. št. Bitka pri Ninivah, ki je pomenila njihov konec.
Leta 612 pr. n. št. so asirsko prestolnico Ninive osvojili Medijci, Babilonci in Skiti; asirski general je še nekaj let vladal iz Harrana.
Ašur-ubalit II. 612-okoli 608 pr. n. št. Harran sta osvojila Kjaksar Medijski in Nabopolasar Babilonski.
  • Asurnasirpal II.
    Asurnasirpal II.
  • Šalmaneser III.
    Šalmaneser III.
  • Šamši-Adad V.
    Šamši-Adad V.
  • Adad-Nirari III.
    Adad-Nirari III.
  • Tiglat-Pileser III.
    Tiglat-Pileser III.
  • Šalmaneser V.
    Šalmaneser V.
  • Sargon II.
    Sargon II.
  • Asurbanipal
    Asurbanipal

Fragmenti grških in rimskih seznamov

[uredi | uredi kodo]

Ktezij

[uredi | uredi kodo]

Ktezij, dvorni zdravnik perzijskega kralja Artakserksa II., je trdil, da je imel dostop do kraljevih zgodovinskih dokumentov. Njegov seznam asirskih kraljev je vključen v Persico, zgodovino Perzije v 17 knjigah. Prve tri knjige z naslovom Zgodovina Asircev so posvečene predperzijski Asiriji. Skladnost Ktezijevih podatkov z dejansko zgodovino je še vedno predmet razprav. Večina znanstvenikov meni, da je večji del zgodovine izmišljen, na splošno pa je v njej nekaj resnice, prenesene verjetno z ustnim izročilom.[27] Klasični godovinar Robert Drews je kljub temu trdil, da Ktezijev seznam vsebuje podatke z babilonskih tablic.[28] Ktezijeva Persica kot celota se je izgubila, njeni odlomki pa so se ohranili v delih Diodorja Sicilskega, Nikolaja iz Damaska in Fotija. Iz teh fragmentov je razvidno, da je Ktezij ustanovitev Asirije datiral v leto okoli 2166 pr. n. št. Njen ustanovitelj je bil kralj Nin, mož kraljice Semiramide. Za njima naj bi v 1300 letih v Asiriji vladalo 30 kraljev. Zadnji naj bi bil Sardanapal (okoli 866 pr. n. št.).[29] Njihova imena so se izgubila.

Kastor z Rodosa in Kefalio

[uredi | uredi kodo]

V 1. stoletju pr. n. št. je Kastor z Rodosa sestavil seznam asirskih kraljev, podoben Ktezijevemu. Ohranili so se samo odlomki seznama, iz katerih je kljub temu razvidno, da se je Kastorjev seznam začel z Belom. Vanj je vključen tudi Nin, za katerega piše, da je bil Semiramidin mož. Nin je na Kastorjevem seznamu drugi kralj in ne prvi in je vladal 52 let. Kastor datira Bela v leto 2123 pr. n. št.

S fragmenta zapisa rimskega zgodovinarja Kefalia je razvidno, da je bil Ninov naslednik njegov sin Ninjas.

Julij Afričan

[uredi | uredi kodo]

Nepopoln seznam 16 asirskih kraljev iz Afričanove Kronografije (zgodnje 3. stoletje n. št.): [30]

“
Od asirskih kraljev prvi je bil Bel, ki je vladal 55 let.
Neenus .. .. 52 let.
Semiramis .. .. 42.
Ninaus (Ninjas?), ki se je imenoval Zamis, sin Neenusa in Semiramide; vladal je 38 let.
Arius .. .. 30 let.
Aralius .. .. .. 40.
Kserkses .. .. .. 30.
Armamitres .. 38.
Belohos .. .. 35.
Baleus .. .. .. 52.
Setos .. .. .. 50.
Mamutos .. .. 30.
Ašalius .. .. 28.
Sferus .. .. 22.
Mamulus .. .. 30.
Sparteos .. .. 42.
 ”

Evzebij Cezarejski

[uredi | uredi kodo]

Evzebijeva Kronika (okoli 325 n. št.) vsebuje popoln seznam 36 asirskih kraljev.

Excerpta Latina Barbari

[uredi | uredi kodo]

Zadnji seznam asirskih kraljev je v Excerpta Latina Barbari, latinskem prevodu grške kronike, napisane v Aleksandriji med vladanjem Zenona (474–491) ali Anastazija (491–518).[31] Seznam je bil objavljen v Scalingerjevem Thesaurus temporum (1606). Na tem seznamu je na prvem mestu kralj Bel. Vladal je 1430 let pred prvo olimpiado (776 pr. n. št.), se pravi okoli leta 2206 pr. n. št.

Seznami v arabščini

[uredi | uredi kodo]

Arabski zgodovinar Al Jakubi je v svojo knjigo Kitāb al-ta'rīkh, napisano leta 873, vključil tudi seznam kraljev »Mosula in Niniv«. V njem so trije prepoznavni kralji in kraljica: Palūs/Tiglat-pileser II. (965–936), Ninūs/Tukulti-Ninurta II. (890–884 pr. n. št.), Lāwasnasir/Asurnasirpal II. (883–859 pr. n. št.) in Shamīram/Semiramida (810–806 pr. n. št.).[32]

Seznam ki so ga sestavili arabski zgodovinarji (Al Biruni) in objavil Isaac Newton v The Chronology of Nations:[33]

Kralji Asirije
Kralj Vladal Komentar
Pul 790 pr. n. št. Belos, Nninus, Nimrod, Fredun, Asur
Semiramis 760 pr. n. št. Pulova žena.
Tigleth-Pileser 747 pr. n. št. Nabonasarjev brat.
Salmanesser 729 pr. n. št. Sargon Akadski
Sennacherib 719 pr. n. št. vojna z egiptom-etiopijo.
Esarddon 711 pr. n. št. osvojitev Egipta.
Chinyladdon 689 pr. n. št. Nabuchodonosor, vojna z Medijci, tempeljski napadi.
Sarac 668 pr. n. št. Sardanapalus.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 194–195. ISBN 0-521-07051-1.
  2. ↑ For discussion of king lists, see Poebel, “Assyrian King List,” 71–90; IJ Gelb, “Two Assyrian King Lists,”Journal of Near Eastern Studies 13 (1954): 209–30.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 101–102. ISBN 3-11-010051-7.
  4. ↑ 4,0 4,1 Hildegard Levy, "Assyria c. 2600-1816 B.C.", Cambridge Ancient History. Volume 1, Part 2: Early History of the Middle East, 729-770, p. 745-746.)
  5. ↑ Hamilton, Victor (1995). The Book of Genesis, Chapters 1 - 17. Wm. B. Eerdmans Publishing. ISBN 9780802825216.
  6. ↑ 6,0 6,1 Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 202–204. ISBN 0521070511.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 137. ISBN 1589830903.
  8. ↑ Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 103. ISBN 3110100517.
  9. ↑ Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 104. ISBN 3110100517.
  10. ↑ J. A. Brinkman (2001). »Assyria«. V Bruce Manning Metzger, Michael David Coogan (ur.). The Oxford companion to the Bible. Oxford University Press. str. 63.
  11. ↑ Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 105. ISBN 3110100517.
  12. ↑ Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 195. ISBN 0521070511.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 88. ISBN 1589830903.
  14. ↑ Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 155. ISBN 1589830903.
  15. ↑ Rowton, M.B. (1970): The Cambridge Ancient History. 1.1. Cambridge University Press, str. 202–204. ISBN 0521070511.
  16. ↑ J.A. Brinkman: Comments on the Nassouhi Kinglist and the Assyrian Kinglist Tradition, Orientalia N.S 42, 1973.
  17. ↑ A.K. Grayson: Assyrian Rulers of the Third and Second Millennia BC, University of Toronto Press, 1987, ISBN|0-8020-2605-2.
  18. ↑ B. Newgrosh: The Chronology of Ancient Assyria Re-assessed, JACF, vol. 08, str. 78-106, 1999.
  19. ↑ Glassner, Jean-Jacques (2004): Mesopotamian Chronicles, Society of Biblical Literature, str. 136–144, ISBN 1589830903.
  20. ↑ Lendering, Jona (31. marec 2006): Assyrian King List. Pridobljano 13. avgusta 2008.
  21. ↑ 21,0 21,1 Rowton, M.B. (1970): The Cambridge Ancient History 1.1. Cambridge University Press, str. 202–204. ISBN 0521070511.
  22. ↑ T.J. Wilkinson, E.B. Wilkinson, J.Ur, M. Altaweel: Landscape and Settlement in the Neo-Assyrian Empire, Bulletin of the American Schools of Oriental Research, November 2005.
  23. ↑ »Assyrian Eponym List«.
  24. ↑ Bedford, P. (2001). »Empires and Exploitation: The Neo-Assyrian Empire« (PDF). WA Perth. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2008.
  25. ↑ Glassner, Jean-Jacques (2004): Mesopotamian Chronicles, Society of Biblical Literature, str. 136–144. ISBN 1589830903.
  26. ↑ Lendering, Jona (31. marec 2006): Assyrian King List. Pridobljeno 13. avgusta 2008.
  27. ↑ Jan P. Stronk: Ctesias' Persian History: Introduction, text, and translation, Wellem Verlag, 2010, str. 30-36.
  28. ↑ Robert Drews: Assyria in Classical Universal Histories, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, sl. 14, H. 2 ( april 1965), str. 129-142
  29. ↑ Drews, 1965, str. 30.
  30. ↑ Cory's Ancient Fragments, 1826, str. 70.
  31. ↑ Joh. Jos. Hoeveler: Die Excerpta Latini Barbari, Festschrift der dreiundvierzigsten Versammlung deutscher Philologen und Schulmanner, Bonn, 1895, str. 193-214; Theodor Mommsen: Chronica Minora, str. 184; Monumenta germaniae historica; Auctorum antiqyissimorum) tomus ix; Berlin, 1892, str. 272.
  32. ↑ Dierk Lange: The founding of Kanem by Assyrian Refugees ca. 600 BCE: Documentary, Linguistic, and Archaeological Evidence, Boston, 2011, str. 29.
  33. ↑ Abū al-Rayhān Muhammad ibn Ahmad al-Bīrūnī الآثار الباقية عن القرون الخالية-vestiges of the past. str. 194–195.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_asirskih_vladarjev&oldid=6274799«