Barfoedov test
Barfoedov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov. Metoda temelji na redukciji bakrovega (II) acetata v bakrov (I) oksid (Cu2O), ki daje opečnato rdečo oborino.[1][2][3] Z Barfoedovim reagentom reagirajo reducirajoči ogljikovi hidrati (takšni, ki so zmožni delovati kot reducenti[4] in se posledično oksidirati[5][6])[7], med katere sodijo vsi monosaharidi, pa tudi nekateri višji ogljikovi hidrati.[8] Barfoedov test je svoje ime dobil po danskem kemiku Christenu Thomsenu Barfoedu[1], ki je metodo razvil in objavil leta 1873.[9]
Postopek
[uredi | uredi kodo]Barfoedov reagent vsebuje 0,33-molarno raztopino bakrovega (II) acetata v 1-odstotni raztopini etanojske kisline (CH3COOH).[10][7][11] Bakrov (II) acetat je vir bakrovih ionov, ki zagotovijo obarvanost ob pozitivni reakciji, medtem ko je etanojska kislina ključna za zagotavljanje kislega okolja.[12][13] V izbrani vzorec je treba dodati 2 do 3 kapljice vnaprej pripravljenega Barfoedovega reagenta ter vso raztopino segrevati na vodni kopeli.[7][14] Zaradi neobstojnosti reagenta se ta običajno pripravlja po potrebi.[7][15]
Močno kislo (acidno) okolje z nizkim pH je neugodno za reakcije redukcije, zaradi česar monosaharidi kot močni reducenti reagirajo že po preteku ene do dveh minut. Pozitivno reakcijo je mogoče zaznati s pojavom rdeče oborine na spodnjem delu epruvete, na podlagi trajanja do tvorbe oborine pa je mogoče sklepati, ali so v vzorcu zgolj nereducirajoči ogljikovi hidrati (oborine ni), monosaharidi (po približno minuti se pojavi opečnato rdeča oborina) ali reducirajoči disaharidi (rdečkasta oborina se pojavi po pretečenih treh minutah, lahko tudi kasneje).[7][3] S pomočjo Barfoedovega testa je mogoče ne samo dokazovati monosaharide, ampak tudi kvalitativno razlikovati med monosaharidi in disaharidi.[16][12]
Kemizem testa
[uredi | uredi kodo]Reagirajo lahko tudi disaharidi, a je tovrstna reakcija precej počasnejša in običajno traja od 7 do 8 minut (disaharidi namreč najprej hidrolitsko razpadejo na monomere – monosaharide, nakar pride do reakcije).[6][7] V reakciji se aldehidna skupina (-CHO) monosaharida, ki v običajnih razmerah tvori ciklični hemiacetal, oksidira do karboksilata. Poznanih je več snovi, ki se lahko vključijo v samo reakcijo in preprečijo zanesljivo izvajanje testa (na primer natrijev klorid).[17][6]
Spodaj je prikazana reakcija, ki se odvije pri Barfoedovemu testu. Ogljikov hidrat (z aldehidno skupino, CHO) reagira z bakrovimi ioni in vodo, nakar nastaja ogljikov hidrat (s karboksilno skupino, COOH), bakrov (I) oksid in vodikovi protoni.[18]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 C. Barfoed (1873). »Über die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern«. Fresenius' Zeitschrift für Analytische Chemie. 12 (1): 27. doi:10.1007/BF01462957. S2CID 95749674.
- ↑ Biochemistry Department. »Colorimetric Identification of Unknown Sugars«. Biochemistry Laboratory 353. Smith College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2006.
- ↑ 3,0 3,1 »General Biochemistry: Barfoed's test«. ecoursesonline.iasri.res.in. Pridobljeno 13. maja 2021.
- ↑ Pratt, Charlotte W. (2014). Essential biochemistry (Third edition izd.). Hoboken, N.J. ISBN 978-1-118-08350-5. OCLC 842322773.
{{navedi knjigo}}
:|edition=
ima odvečno besedilo (pomoč) - ↑ Quality Assurance, Teaching and Research (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2014. ISBN 978-0-12-408081-2.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 »Carbohydrates - Barfoed's Test«. dept.harpercollege.edu. Pridobljeno 12. maja 2021.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 »Barfoed's Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses«. Microbe Notes (v ameriški angleščini). 18. november 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.
- ↑ »Reducing sugar - Definition and Examples - Biology Online Dictionary«. Biology Articles, Tutorials & Dictionary Online (v ameriški angleščini). 24. december 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.
- ↑ Barfoed, C. (1. december 1873). »Ueber die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern«. Zeitschrift für analytische Chemie (v nemščini). Zv. 12, št. 1. str. 27–32. doi:10.1007/BF01462957. ISSN 1618-2650.
- ↑ »Barfoed Reagent Safety Data Sheet« (PDF). Broward Central Science. Carolina Biological Supply Company. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 10. septembra 2020.
- ↑ »Barfoed's test«. Oxford Reference (v angleščini). doi:10.1093/oi/authority.20110803095447243. Pridobljeno 12. maja 2021.
- ↑ 12,0 12,1 weldon (6. junij 2020). »Barfoed's Test: Objective, Principle, Reagents, Procedure & Result Interpretation«. CHEMPINSTA (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2021. Pridobljeno 13. maja 2021.
- ↑ »Barfoed's test for mono and disaccharides«. Medical Study Zone (v ameriški angleščini). 8. januar 2020. Pridobljeno 13. maja 2021.
- ↑ »Qualitative Analysis of Carbohydrates (Theory) : Biochemistry Virtual Lab I : Biotechnology and Biomedical Engineering : Amrita Vishwa Vidyapeetham Virtual Lab«. vlab.amrita.edu. Pridobljeno 13. maja 2021.
- ↑ Bowen, Graham and Williams (1957). A Students' Handbook of Organic Qualitative Analysis. University of London Press. str. 73.
- ↑ Karki, Gaurab (12. maj 2018). »Barfoed's Test: Objective, Principle, Reagents, Procedure and Result«. Online Biology Notes (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. maja 2021.
- ↑ William H. Welker (1915). »A Disturbing Factor in Barfoed's Test«. J. Am. Chem. Soc. 37 (9): 2227–2230. doi:10.1021/ja02174a036.
- ↑ »Barfoed's Test: Principle, Procedure, Reaction, and Result«. Chemistry Learner (v ameriški angleščini). 10. julij 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.