Pojdi na vsebino

Becalel Smotrič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bezalel Smotrič)
Becalel Smotrič
Portret
ministrski položaji
2019–2020, Minister za transport, 2022–finančni minister, 2022–Minister v izraelskem obrambnem ministrstvu
prisotnost v politiki in v Knesetu 2015–2019 Judovski dom, 2019 Zveza desničarskih strank, 2019 Jamina, 2019–2020 Judovski dom–Tkuma, 2020–2021 Jamina, 2021-2923 Verska sionistična stranka
Rojstvoבצלאל יואל סְמוֹטְרִיץ'
27. februar 1981({{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (43 let)
Haspin[d][1]
Poklicpolitik

Becalel Joel Smotrič (hebrejsko בְּצַלְאֵל יוֹאֵל סְמוֹטְרִיץ׳), izraelski pravnik in politik, * 27. februar 1980, Haspin.

Od leta 2022 je izraelski minister za finance. Vodja skrajno desne Nacionalne verske stranke – verskega sionizma[2] je bil prej poslanec kneseta iz vrst zavezništva Jamina.[3]

Živi na Zahodnem bregu v naselbini, ki je po mednarodnem pravu nezakonita; poleg tega je bilo njegovo bivališče zgrajeno na črno, zunaj ožjega naselja.[4] Smotričeva ekstremistična politika ter njegove pogosto rasistične in homofobne izjave so povzročile več polemik.[5] Je zagovornik širjenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, nasprotuje palestinski državnosti in zanika obstoj palestinskega ljudstva.[5]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Smotrič z Davidom M. Friedmanom, veleposlanikom Združenih držav v Izraelu med obiskom Hesder Ješive v Sderotu, oktobra 2017

Becalel Smotrič se je rodil v Haspinu, verski izraelski naselbini na Golanski planoti, in odraščal v (po mednarodnem pravu nezakonitem) naselju Bejt El na okupiranem Zahodnem bregu. Njegov priimek izhaja iz ukrajinskega mesta Smotrič, kjer so po njegovih besedah živeli njegovi predniki.[6] Njegov ded Jakov se je pred drugo svetovno vojno priselil v mandatno Palestino in nato izgubil starše - utonili so na ladji Alija Bet, ko je poskušala doseči Palestino. Njegova babica Bruria je preživela holokavst in se priselila v Izrael. Njegov ded Šimon je bil 13. generacija po rodu iz Jeruzalema, njegova babica Sara pa se je rodila v Metuli v družini sionističnih pionirjev.[7]

Smotričev oče je bil ortodoksni rabin, sin se je versko izobraževal na Mercaz HaRav Kook, Jašlac in ješivi Kedumim. Med kratkim služenjem roka v izraelskih obrambnih silah je bil sekretar v operativnem oddelku generalštaba. Diplomiral je iz prava na akademskem kolegiju Ono in začel magisterij iz javnega in mednarodnega prava na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, vendar ga ni dokončal.[8] Ima odvetniško licenco.[9] Smotrič je ortodoksni Jud, poročen z Revital, s katero imata sedem otrok. [10] Družina živi zunaj naselja Kedumim na Zahodnem bregu, v hiši, ki je bila nezakonito zgrajena zunaj državnega zemljišča in v nasprotju z glavnim načrtom naselja.[4][11]

Politični aktivizem

[uredi | uredi kodo]

Po besedah Jicaka Ilana, nekdanjega namestnika vodje varnostne službe Šin Bet, ki ga je takrat zasliševal, so leta 2005 ob protestih proti izraelskemu umiku iz Gaze aretirali Smotriča s 700 litri bencina, osumljenega sodelovanja v poskusu razstrelitve Ajalonske glavne ceste. V zaporu je bil tri tedne, vendar ga niso obtožili, ker ni hotel govoriti.[12] Leta 2006 je soorganiziral "parado zveri" kot del protestov proti paradi ponosa v Jeruzalemu, čeprav je pozneje priznal, da mu je za incident žal.[13]

Je soustanovitelj nevladne organizacije Regavim, ki spremlja in nadzoruje sodne postopke v izraelskem sodnem sistemu proti gradnjam Palestincev, beduinov in drugih Arabcev v Izraelu in na Zahodnem bregu brez izraelskih dovoljenj.[14]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

V pripravah na volitve v kneset leta 2015 je Smotrič osvojil drugo mesto na listi stranke Tkuma, za voditeljem stranke Urijem Arielom.[15] Stranka je na volitvah nastopila v okviru zavezništva Judovski dom, Smotrič pa je bil na njeni listi za volitve osmi.[16] Izvoljen je bil v kneset, saj je stranka osvojila osem sedežev.[17] Leta 2018 je napovedal, da bo izzval Urija Ariela za položaj vodje frakcije Nacionalne unije.[18] 14. januarja 2019 je Ariela prepričljivo premagal.[19]

Imel naj bi ključno vlogo pri izraelski zakonodaji za legalizacijo priključitev palestinskih ozemelj in pri zakonu, ki zagovornikom gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije) prepoveduje vstop v Izrael.[20][21]

Smotrič je sopredlagatelj sprememb zakonodaje, po katerih bi bilo treba pri obravnavanju pravnih zadev, o katerih ni mogoče odločati z zakonodajo ali sodnimi odločbami, upoštevati vire judovske verske tradicije, kot je tora.[22]

Junija 2019 se je Smotrič potegoval za mesto ministra za pravosodje in dejal, da si prizadeva za resor za "obnovitev pravosodnega sistema tore".[23] Premier Benjamin Netanjahu se je distanciral od komentarjev in na to mesto imenoval poslanca Amirja Ohana, ki je odkrit gej.[24] Po poročanju Kanala 13 je Smotrič naknadno zaprosil za ministrstvo za diasporo, vendar mu položaja niso odobrili zaradi bojazni, da bi zaostril odnose med Izraelom in judovsko diasporo.[25]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 חה"כ בצלאל סמוטריץ — Kneset.
  2. ↑ Lazaroff, Tovah (23. marec 2021). »Israel Elections: Bezalel Smotrich defies expectations, wins 6-7 seats«. The Jerusalem Post (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. marca 2021.
  3. ↑ Pileggi, Tamar (24. februar 2015). »Jewish Home hopeful boasts of being "proud homophobe"«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Sommer, Allison Kaplan (15. januar 2019). »Radical Settler, "Proud Homophobe" and Wunderkind: Meet the New Leader of Israel's Far Right«. Haaretz (v angleščini). Pridobljeno 17. januarja 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 Sharon, Jeremy (30. oktober 2022). »How Bezalel Smotrich rode unfiltered radicalism and unforgiving politics to power«. The Times of Israel. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  6. ↑ »שעת שאלות בכנסת: הח"כ הסביר מה מקור השם 'סמוטריץ'?«. JDN - חדשות (v hebrejščini). 6. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 19. novembra 2023.
  7. ↑ »Smotrich in the US: Despite all of our differences, we are one«. Israel National News. 13. marec 2023.
  8. ↑ Haruti-Sober, Tal. »בואו נדבר על התואר השני שאין לח"כ בצלאל סמוטריץ«. הארץ (v hebrejščini). Pridobljeno 24. januarja 2021.
  9. ↑ »Knesset«. knesset.gov.il. Pridobljeno 1. aprila 2019.
  10. ↑ Asa-El, Amotz (29. avgust 2019). »Small following, big mouth«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  11. ↑ Berger, Yotam (1. marec 2017). »West Bank Home of Israeli Lawmaker Who Championed Land-grab Law Built Illegally«. Haaretz. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  12. ↑ Former Shin Bet deputy chief Yitzhak Ilan said to claim MK Smotrich planned terror attack,' Times of Israel 18 March 2019
  13. ↑ Pileggi, Tamar (24. februar 2015). »Jewish Home hopeful boasts of being "proud homophobe"«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  14. ↑ Winer, Stuart (2. april 2019). »Far-right MK says High Court override bill is condition for joining coalition«. The Times of Israel (v ameriški angleščini). Pridobljeno 2. aprila 2019.
  15. ↑ Lewis, Avi (12. januar 2015). »Jewish Home faction Tekumah selects Knesset candidates«. The Times of Israel. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  16. ↑ The Jewish Home list Central Elections Committee
  17. ↑ Final Unofficial* results of the Elections for the Twentieth Knesset Central Elections Committee
  18. ↑ Hoffman, Gil (29. december 2018). »Smotrich challenging Ariel for National Union head«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 29. decembra 2018.
  19. ↑ Magid, Jacob (14. januar 2019). »Hardliner Smotrich wins race to lead influential Jewish Home sub-faction«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  20. ↑ Graham-Harrison, Emma (12. marec 2017). »Bezalel Smotrich: Israel's far-right demagogue, drawing fringe beliefs to the centre«. The Guardian. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  21. ↑ »Knesset passes law barring boycott supporters from Israel«. The Times of Israel. 6. marec 2017. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  22. ↑ Niv, Kobi (6. september 2015). »What Islamic State and One Member of Knesset Share«. Haaretz. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  23. ↑ »Smotrich says he wants to be justice minister so Israel can follow Torah law«. The Times of Israel. 3. junij 2019. Pridobljeno 5. junija 2019.
  24. ↑ »Netanyahu appoints Amir Ohana justice minister, first openly gay cabinet member«. The Times of Israel. 5. junij 2019. Pridobljeno 5. junija 2019.
  25. ↑ Magid, Jacob (10. junij 2019). »PM rejected demand of MK who longs for Torah rule to serve as diaspora minister«. The Times of Israel. Pridobljeno 7. januarja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Becalel_Smotrič&oldid=6338057«