Beločeli deževnik
Beločeli deževnik | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
Deblo: | Chordata (strunarji)
|
Razred: | Aves (ptiči)
|
Red: | Charadriiformes (pobrežniki)
|
Družina: | Charadriidae (deževniki)
|
Rod: | |
Vrsta: | C. alexandrinus
|
Dvočlensko ime | |
Charadrius alexandrinus | |
Podvrste | |
| |
![]() | |
Razširjenost gnezditveno stalna vrsta zimsko selivka (sezone nepredvidljive)
| |
Sinonimi | |
|
Beločeli deževnik (znanstveno ime Charadrius alexandrinus) je ptica slanišč; ob obalah Atlantskega oceana in Sredozemlja se pojavlja na peščinah, blatnih poljih in v solinah, v Panonski nižini, ter tudi v slanih stepah.
V Evropi je bilo opaženih približno 20.000 gnezd beločelega deževnika. Velika večina beločelih deževnikov gnezdi na obalah Španije, Francije in Rusije. Svoje gnezdo si naredi tako, da s pomočjo kljuna izdolbe majhno kotanjico v blatu, katero obda s školjčnimi lupinami in majhnimi kamenčki ter algami.
V gnezdo samica znese do štiri sivo – rjava lisasta jajca. Varovalno barvo imajo tudi mladiči beločelega deževnika, ki jim rečemo »begavci«.
Beločeli deževnik v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]Na obali se pojavlja v spomladanskem in jesenskem času. Včasih se tudi v času selitve pojavlja v severovzhodnem delu Slovenije.
V Sloveniji pa so bila opažena samo tri gnezdišča beločelega deževnika (izliv Rižane, Ankaranu, Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah). V Škocjanskem zatoku je zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih habitatov beločeli deževnik zelo ogrožena vrsta. Gnezdi samo na slanih in muljastih tleh Škocjanskega zatoka. Povečanje gnezditvene populacije bi bilo mogoče samo z ureditvijo novih slanih in muljastih tal.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2019) [amended version of 2016 assessment]. »Charadrius alexandrinus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T22727487A155485165. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22727487A155485165.en. Pridobljeno 2. januarja 2020.