Claude-Victor Perrin
Claude-Victor Perrin, vojvoda Belluna | |
---|---|
Rojstvo | Claude-Victor Perrin 7. december 1764[1][2][…] Lamarche[d] |
Smrt | 1. marec 1841[1][2][…] (76 let) Pariz[4][5] |
Pripadnost | Francija |
Rod/ | Francoska kopenska vojska |
Aktivna leta | 1781 - |
Čin | Maršal imperija |
Oboroženi konflikti | Francoske revolucionarne vojne Napoleonove vojne |
Claude-Victor Perrin, francoski maršal, politik in plemič, * 7. december 1764, Lamarche, † 1. marec 1841, Pariz.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Leta 1781 je vstopil v vojaško službo kot navadni vojak; po desetih letih službenja je bil odpuščen iz redne službe. Kmalu zatem se je pridružil lokalnim prostovoljcem in se izkazal v bitkah na alpski meji; v manj kot letu dni je napredoval do poveljnika bataljona.
Za izkazan pogum med obleganjem Toulona leta 1793 je bil povišan v brigadnega generala; pozneje je služil v Pirenejih in Italiji, zakar je bil povišan v divizijskega generala.
Leta 1802 je za krajši čas postal guverner Louisiane, naslednje leto je postal poveljnik batavijanske vojske in za osemnajst mesecev (1805-06) je postal francoski veleposlanik na Danskem.
Ob izbruhu vojne četrte koalicije je postal načelnik štaba 5. armadnega korpusa, kateremu je poveljeval maršal Jean Lannes; ponovno se je izkazal v več bitkah, tako da je bil imenovan za poveljnika 1. korpusa in bil povišan v maršala.
Po premirju iz Tilsita je postal guverner Berlina in bil leta 1808 povzdignjen v vojvodo Belluna. Istega leta se je udeležil vojne v Španiji, kjer je ostal do leta 1812, ko je postal poveljnik korpusa, kateremu je poveljeval med Napoleonovo invazijo na Rusijo.
Februarja 1814 je prepozno prišel v Montereau-sur-Yonne, zakar ga je Napoleon razrešil poveljstva. Posledično se je pridružil bourbonistom; decembra istega leta ga je kralj Ludvik XVIII. imenoval za poveljnika 2. vojaške divizije. Leta 1815, po vrnitvi Napoleona iz Elbe, je spremljal kralja v Gent, nato pa je bil po bitki pri Watterlooju povzdignjen v plemiča. Po dokončnem Napoleonovemu porazu je bil imenovan za predsednika komisije, ki je preiskovala obnašanje častnikov med stodnevno kampanjo.
Leta 1821 je bil imenovan za vojnega ministra; na tem položaju je ostal dve leti. Leta 1830 je bil imenovan za generalmajorja kraljeve garde. Po julijski revoluciji se je dokončno upokojil.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ Record #116115173 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
Politične funkcije | ||
---|---|---|
Predhodnik: Marie Victor Nicolas de Fay, marquis de La Tour-Maubourg |
Minister za vojno Francije 14. december 1821–1823. marec 1823 |
Naslednik: Alexandre, vicomte Digeon |
Predhodnik: Alexandre, vicomte Digeon |
Minister za vojno Francije 15. april 1823 - 19. oktober 1823 |
Naslednik: Ange Hyacinthe Maxence, baron de Damas |