Dejan Savić
 |
 | Ta članek se opira na primarne vire ali vire, ki so povezani s subjektom, namesto, da bi se skliceval na neodvisne avtorje ali publikacije iz drugih virov. |
| Dejan Savić | |
|---|---|
| Rojstvo | 1984 Maribor |
| Državljanstvo |  Slovenija |
| Poklic | filozof, naravovarstvenik, kolumnist |
Dejan Meh Savić rojen 1984 v Mariboru je filozof, okoljevarstvenik predvsem področju podnebno energetskih vsebin.[1] Med 2010 in 2018 je deloval kot predstavnik Greenpeace v Sloveniji, kjer je deloval kot predstavnik za podnebno energetsko področje in kot vodja programa.[2]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Dejan Meh Savić je univerzitetni diplomirani filozof in doktor filozofije. Univerzitetno izobrazbo je pridobil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V javnosti se je določeno obdobje pojavljal kot analitik podnebno energetskih politik. Sodeluje z Zofijinimi ljubimci[3] v pobudah, ki so povezane z okoljskimi in podnebnimi temami. V kratkem obdobju je sodeloval v slovenski enoti Unesco katedre za bioetiko v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.[4] Svoja stališča, mnenja in razmišljanja občasno objavlja v intervjujih, člankih in oddajah, ter v redni kolumni Eko blogi na Delo.si in Zelenem Delu.[5]
Študijska leta
[uredi | uredi kodo]Leta 2010 je diplomiral na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo Zelena država: zagovor ekološke države na temelju teorije pravičnosti Johna Rawlsa[6] je bilo nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado.[7] Doktoriral je leta 2017 pod mentorstvom Igorja Pribca z disertacijo Medgeneracijska pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem.[8]
Strokovna dela
[uredi | uredi kodo]Dejavnosti
2010 - 2018 - Predstavnik podnebno energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji
2016 - član slovenske enote Unesco katedre za bioetiko
Znanstvene objave
2012 - Ali tradicionalna etika zadostuje za soočanje z izzivi podnebnih sprememb ali pa potrebujemo novo etiko? (COBISS)
2016 - Responsibility for climate change : does the argument from inconsequentialism extend to small countries? v soavtorstvu s Friderikom Klampferjem. (COBISS)
2017 - Why we need environmental activism?, Academia Aestiva Internationalis[mrtva povezava] (COBISS)
2017 - Medgeneracijska pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem, doktorska disertacija. (COBISS)
2017 - Etični pomisleki o filtriranju vsebin na družbenih omrežjih. (COBISS)
Strokovne objave[9]
2010 - Ne gore jedrskih odpadkov, potrebujemo energetsko revolucijo! Objektiv, Dnevnik [1]
2010 - Prihodnost se dogaja že v sedanjosti, Objektiv, Dnevnik.[2]
2011 - Primerjalna analiza volilnih programov strank z vidika trajnostnega razvoja za področje podnebje in energija, državnozborske volitve[10]
2011 - Premog in jedrska energija prinašata več škode kot koristi, Predvolilna analiza strankarskih programov na področju podnebno energetskih politik. Soavtorstvo Nina Štros, Objektiv, Dnevnik – časnik. [3]
2014 - Toliko je na kocki. Komentar kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Večer.[4]
2014 - Nemčija: več obnovljivih virov, bolj stabilno omrežje, Energetika.NET,(september 2014).[5]
2014 - Energetska tranzicija je naša moralna dolžnost : Teš 6, Jek 2 in druge okoljske težave, Delo, Sobotna priloga.[6]
2016 - Osvoboditi energetsko politiko. Večer.[7][mrtva povezava]
2017 - EU’s eastern half slow to join wind and solar revolution. Prispevek k analizi energetskih politik Vzhodne Evrope. Intelinews.[8]
2017 - Veter namesto premoga. Komentar zaostanka Slovenije na področju uvajanja vetrne energije. Večer.[9] Arhivirano 2017-05-29 na Wayback Machine.
2017 - S soncem proti energetski revščini. Del vsebine nastopa na seji odbora za infrastrukturo v Državnem zboru. Greenpeace.[10]
2017 - Na Sonce. Komentar državne strategije o uvajanju električnih vozil. Večer, 23.10.2017.
Poljudna dela
[uredi | uredi kodo]2012 - 2016 kolumne v mladinski publikaciji Indijanez.[11]
2016 - 2018 kolumne v okviru Eko blogov na Delo.si in v Zelenem Delu.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »»Zeleni kapitalizem?« | Zofijini ljubimci«. zofijini.net (v angleščini). 6. april 2014. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ Meh Savić, Dejan. »LinkedIn«. Linedin.com. Pridobljeno 7. novembra 2019.
- ↑ »Dejan Savić | avtor | Zofijini ljubimci«. zofijini.net (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ Pustovrh, Toni (19. junij 2017). »SVETOVNI DAN BIOETIKE 2016:ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO IN ČLOVEKOVE PRAVICE« (PDF). www.fdv.si. Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ 5,0 5,1 https://www.linkedin.com/in/dr-dejan-savi%C4%87-2a68493.
{{navedi novice}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč) - ↑ »Zelena država : zagovor ekološke države na temelju teorije pravičnosti Johna Rawlsa : diplomsko delo :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. IZUM-Institut informacijskih znanosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2019. Pridobljeno 7. novembra 2019.
- ↑ »Prešernove nagrade za študijsko leto 2010/2011«. Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2016. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ »Zagovor doktorske disertacije«. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 20. januar 2017.
- ↑ »dr. Dejan Savić, različne objave na enem mestu«. 24. oktober 2017. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ »Volitve 2011. Primerjalna analiza volilnih programov strank z vidika trajnostnega razvoja« (PDF). 18. november 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. aprila 2021. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Dejan Savić, vse objave na enem mestu: https://drdejansavic.wordpress.com/
- Javni profil na Academi.edu: https://uni-aas.academia.edu/DejanSavi%C4%87
- Javni profil na LinkedIn.com: https://www.linkedin.com/in/dr-dejan-savi%C4%87-2a68493
- Greenpeace v Sloveniji: http://www.greenpeace.org/slovenia/si/Blog/Blog/predsedniki-kandidati-o-okolju/blog/60508/
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
