Smrekova zamazanka
| Smrekova zamazanka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Auriculariales (uhljarji) |
| Družina: | Auriculariaceae (uhljarke) |
| Rod: | Exidia (zamazanke) |
| Vrsta: | E. nigricans
|
| Dvočlensko ime | |
| Exidia nigricans (With.) P. Roberts (2009)
| |
| Sinonimi | |
| |
Smrekova zamazanka (znanstveno ime Exidia nigricans) je gliva iz rodu zamazank (Exidia).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosnjak gumbaste oblike in gumijaste konstitucije je velik približno 1 x 2 cm. Rastejo v skupinah, ki se združijo v več 10 cm dolge grozdaste tvorbe. Površina je rjavo črne barve, vlažna je svetleča in nagubana. Na površini je drobno zrnata zaradi drobnih bradavic.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Najdemo jo lahko od jeseni do zgodnje pomladi na razpadajočem lesu, kjer povzroča belo trohnobo. Kljub slovenskemu imenu ne uspeva samo na lesu iglavcev.
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je bele barve. Microskopske značilnosti so tipične za celoten rod zamazank (Exidia). Bazidiji, celice specializirane za proizvodnjo trosov, so elipsoidni, septirani (pregrajeni) in veliki 15–25 × 8–13 μm. Trosi so klobasaste oblike, vsebujejo drobne oljne kapljice, veliki 14–19 × 4,5–5,5 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]Pogosto se zamenjuje z žlezasto zamazanko (Exidia glandulosa) Obe sta si podobni tudi po mikroskopskih značilnostih, le da ima žlezasta zamazanka med seboj bolj ločene trosnjake, ki se ne združujejo v grozde. Raziskave so pokazale, da se vrsti razlikujeta tudi na nivoju DNK.[3]
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Goba je neužitna.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Klobasasti trosi -
Smrekova zamazanka -
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Exidia nigricans, smrekova zamazanka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 1. junija 2024.
- ↑ Breitenbach, J. & Kranzlin, F. (1986). Fungi of Switzerland Vol. 2: 65 (as E. glandulosa)
- ↑ Weiss, M & Oberwinkler, F. (2001). Phylogenetic relationships in Auriculariales and related groups – hypotheses derived from nuclear ribosomal DNA sequences. Mycological Research 105: 403–415.