Beloblazinasta zamazanka
Beloblazinasta zamazanka | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Auriculariales (uhljarji) |
Družina: | Auriculariaceae (uhljarke) |
Rod: | Exidia (zamazanke) |
Vrsta: | E. thuretiana
|
Dvočlensko ime | |
Exidia thuretiana | |
Sinonimi | |
Tremella thuretiana Lév. (1848) |
Beloblazinasta zamazanka (znanstveno ime Exidia thuretiana) je gliva iz rodu zamazank (Exidia).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Beloblazinaste zamazanke tvorijo blazinaste želatinaste trosnjake velike okoli 1 cm.[1] Posamezne gobice se hitro zružijo v skupino in pogosto potekajo po celotni dolžini odmrlih vej. So valovite ali nagubani in so belkaste barve, občasno z oker ali rožnatimi odtenki. Zgornja površina s trosi (himenij) je gladka in neprozorna. Lahko ima prašno prevleko.[2]
Nima posebnega vonja in okusa.
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Rastejo na jeseni in pozimi na trohnečem lesu, najpogosteje na odpadlih bukovih vejah, a tudi na drugih listavcih kot so hrast, leska, jesen in jablana.[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je bele barve. Mikroskopske značilnosti so tipične za celoten rod zamazank (Exidia). Bazidiji, celice specializirane za proizvodnjo trosov, so elipsoidni, septirani (pregrajeni) in veliki 15–25 × 8–13 μm. Trosi so klobasaste oblike, vsebujejo drobne oljne kapljice, veliki 13–18 x 5.5–7 μm.[4]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- zvijugana drhtavka (Naematelia encephala) ima drugačno oblikovane trose.
- prosojna jedrnica (Myxarium nucleatum) je podobno obarvana, vendar nikoli ni nagubana in vsebuje vidne, bele, zrnate vključke. Razlikuje se tudi po pecljatih bazidijih.[3]
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.[1]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Vrsta je prvi opisal leta 1848 Joseph-Henri Léveillé kot Tremella thuretiana.[5]
V rod zamazank (Exidia) jo je leta 1874 prenesel Fries.[6]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Jordan M. (2004). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. London: Frances Lincoln. str. 371. ISBN 0-7112-2378-5.
- ↑ Rea C. (1922). British Basidiomycetae: A Handbook to the Larger British Fungi. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 735.
- ↑ 3,0 3,1 Reid DA. (1970). »New or interesting records of British hymenomycetes. IV«. Transactions of the British Mycological Society. 55 (3): 413–441. doi:10.1016/s0007-1536(70)80062-6.
- ↑ Breitenbach J, Kranzlin F (1985). Fungi of Switzerland: Non Gilled Fungi: Heterobasidiomycetes, Aphyllophorales, Gastromycetes. Zv. 2. Lucerne: Verlag Mykologia. str. 64. ISBN 3-85604-220-2.
- ↑ Léveillé JH. (1848). »Fragments mycologiques«. Annales des Sciences Naturelles, Botanique. III (v francoščini). 9: 119–144.
- ↑ Fries EM. (1874). Hymenomycetes europaei (v latinščini). Typis descripsit ed. Berling. str. 694.