Pojdi na vsebino

Frančiškani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Frančiškanski red)
Frančiškani
Ordo Fratrum Minorum
Simbol frančiškanskega reda (OFM)
OkrajšavaOFM
Nastanek24.2.1209
Ustanoviteljsveti Frančišek Asiški
TipKatoliški verski red
SedežAsissi

Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.

Frančiškanski red, poimenovan Ordo Fratrum Minorum je 29. novembra 1223 priznal papež Honorij III., Frančišek Asiški pa je postal prvi predstojnik novoustanovljenega reda.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgled svetniškega Frančiška Asiškega, njegov pristni evangeljski duh in njegove prepričevalne besede so nekatere ljudi tako prevzele, da so se odločili, da se mu pridružijo in sprejmejo njegov način življenja. S prvima bratoma je šel Frančišek 16. aprila 1209 v asiško cerkev svetega Nikolaja, kjer so prosili duhovnika, naj jim trikrat odpre evangeljsko knjigo. Vsakokrat se jim je odprla na mestu, kjer govori o poslanstvu apostolov in njihovem uboštvu. Frančišek se je ves vesel zahvalil Bogu, ki je v njem in njegovih bratih začrtal pot evangeljskega uboštva. Obrnil se je k bratoma in jima rekel: »Brata, to je naše življenje in naše vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki hočejo stopiti v našo družbo. Pojdita torej in spolnita, kar sta slišala.« To je bil dan ustanovitve reda manjših bratov: frančiškanov, pa tudi kapucinov in minoritov. Naselili so se v celici poleg porcijunkulske cerkvice, kjer so se posvetili molitvi, premišljevanju, pridiganju in delu. Stregli so gobavcem, ki so bili v bližini, pomagali ljudem pri delu na polju in pri drugem delu. Za svoje delo niso prejemali denarja, ampak zgolj hrano, ki so jo potrebovali. Ljudje so se jih kmalu navadili, občudovali so njihovo predanost Bogu, njihovo plemenitost, preprostost in dobro voljo. Leta 1210 je papež Inocenc III. ustno potrdil Vodilo, ki ga je napisal Frančišek. [1] Frančiškovi bratje so prvi med redovi sprejeli v svoj program »apostolat med pogani«, torej misijone. Krščanstvo so oznanjali tudi v Sveti deželi in v Maroku, kjer so že leta 1220 prvi frančiškovi bratje umrli mučeniške smrti.

Delitev

[uredi | uredi kodo]

Zaradi različnih pogledov na poslanstvo reda in zahtev Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1517[2] se je poprej enotni red frančiškovih bratov med razpravami o uboštvu razdelil na dve veji: na konventualce - danes poznane kot minoriti in na observante - danes poznane kot frančiškani. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko je bil ustanovjen verski red kapucinov. Do danes so se ohranile tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti, ki jih povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne.

Redovi danes

[uredi | uredi kodo]

Znotraj Frančiškove družine danes obstajajo naslednji cerkveni redovi:

Poslanstvo

[uredi | uredi kodo]

Bratje frančiškani pred sprejemom v red opravijo trojne obljubeː uboštva, čistosti in pokorščine [3]. Ukvarjajo se predvsem s pastoralnim delom na župnijah, misijonarstvom, skrbijo za božjepotna središča, posvečajo se skrbi za družine, vodijo družinske centre, centre za nekdanje odvisnike od drog ter centre za gluhe in naglušne, so tudi predavatelji na univerzah in teoloških fakultetah po potrebi v soglasju s škofom ordinarijem tudi vodijo župnije.

Frančiškov svetni red

[uredi | uredi kodo]

Frančišek je leta 1221 napisal tudi vodilo za Tretji red sv. Frančiška [1] (tudi III. red), katerega člani živijo doma v svojih družinah v vsakdanjem življenju in dolžnostih ter se trudijo, da bi živeli v evangeljskem duhu, po frančiškovem vzgledu.

Klarise

[uredi | uredi kodo]

Na prošnjo asiškega škofa je Frančišek veliko pridigal v asiški stolnici. Med številnimi poslušalci je bilo tudi mlado prikupno dekle Klara iz plemiške družine v Assisiju. Ob frančiškovih govorih jo je vedno močneje vznemirjala misel, da bi se tudi ona odpovedala svetu. Posvetovala se je z njim in spoznala, da jo Bog kliče, naj se mu v evangeljskem uboštvu popolnoma posveti. Marca leta 1212 je pred oltarjem v porcijunkulski cerkvi odložila svojo bogato obleko in iz Frančiškovih rok sprejela spokorno redovno obleko. Pod njegovim vodstvom je pri cerkvici svetega Damijana ustanovila II. red frančiškovske družine, takrat imenovan »uboge gospe«, danes pa poznan kot klarise.

Značilnosti, organiziranost reda in pravila

[uredi | uredi kodo]

Pripadniki reda frančiškanov se od drugi verskih redov razločijo po redovni obleki (habitu) temno rjave barve, ki ga nosijo prepasanega z belo vrvjo (cingulum). Frančiškani živijo po Vodilu prvega reda sv. Frančiška Asiškega in opravijo obljube uboštva, čistosti in pokorščine. Sedež frančiškanov je v Assisiju, red pa je organizacijsko razdeljen na province, na kustodije (npr. Kustodija Svete dežele) in samostane.

Red vodi generalni minister, ki ga vsakih šest let volijo bratje, zbrani na generalnem kapitlju. Z naslednjim kapitljem mu služba preneha, lahko pa je ponovno izvoljen za dobo šestih let. Pri njegovem delu generalnemu ministru pomagajo še generalni vikar in generalni tajnik ter generalni definitorij (svet bratov). Od junija 2021 naloge generalnega ministra frančiškanov opravlja brat Massimo Fusarelli.[4]

Med slovenskimi frančiškani je Pater Martin Krizolog Cimerman, ki vodi slovensko Cerkev Sv. Cirila v New Yorku[5] in je prejemnik državnega odlikovanja za zasluge pri ohranjanju slovenstva in povezovanje Slovencev v ZDA.[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Rebič Adalbert, Bajt Drago (2007). Splošni religijski leksikon. Modrijan. str. 344. COBISS 235261696. ISBN 978-961-241-183-1.
  2. ↑ Rebič Adalbert (2007). Splošni religijski leksikon. Modrijan založba. str. 758. COBISS 235261696.
  3. ↑ Rebič Adalbert, Bajt Drago (2007). Splošni religijski leksikon. Modrijan. str. 345. COBISS 235261696. ISBN 978-961-241-183-1.
  4. ↑ »Družina: Frančiškani imajo novega generalnega ministra«. 13. junij 2021. Pridobljeno 27. novembra 2021.
  5. ↑ »New York Times: Neighborhood Report: East Village Slovenian Church Endures«. 28. september 1997.
  6. ↑ STA (26. september 2022). »Predsednik Pahor newyorškemu patru Krizologu izročil državno odlikovanje«. N1. Pridobljeno 5. februarja 2024.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
  • Merlo, Grado Giovanni: V imenu svetega Frančiška, Ljubljana, Brat Frančišek 2007, (COBISS)
  • Bahčič, Robert OFM: Čudež, ki traja 800 let, Ljubljana, Brat Frančišek 2007, (COBISS)
  • Curk, Jože: Samostani na Slovenskem do leta 1780. Maribor, Ostroga, 2008 (COBISS)
  • P. Etzi, Iuridica franciscana, Ljubljana, 2007, (COBISS).

Glej tudiː

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Frančiškani&oldid=6319121«