Gosposvetska cesta, Ljubljana
| Gosposvetska cesta, Ljubljana | |
|---|---|
 Gosposvetska cesta julija 2008 (pred porušitvijo Kolizeja) | |
| Nekdanja imena | Cesta Arielle Rea (1942-45) |
| Poimenovana po | Gosposvetsko polje (1919-1942) Ariella Rea (1942-45) Gosposvetsko polje (1945-danes) |
| Vzdrževalec | Mestna občina Ljubljana |
| Lega |  Slovenija.svg){kind=small} Mestna občina LjubljanaMestno središče |
| Od | Križišče: Celovška in Bleiweisova cesta |
| Do | Križišče: Slovenska cesta in Dalmatinova ulica |
Ljubljana - Gosposvetska cesta | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 8799 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 6. november 1993 |
Gosposvetska cesta je ena izmed cest v Ljubljani, ki je ena najstarejših vpadnic v samo mesto, ki izvira iz časov rimske Emone.[2] Najnovejše arheološke raziskave (2017-18) so obstoj vpadnice v rimskih časih postavile pod vprašaj.[3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Cesta je bila uradno poimenovana 15. julija 1919, ko so preimenovali dotedanjo Marije Terezije cesto in del Celovške ceste[4]. 24. oktobra 1942 so preimenovali Gosposvetsko cesto v Cesto Arielle Rea, Celovško cesto pa v Gosposvetsko cesto[5]. Takoj po vojni so izničili poimenovanje iz leta 1942 in vrnili imena[6].
Leta 1993 je bila cesta v sklopu širšega zavarovanja območja med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašena za spomenik naravne in kulturne dediščine.[2]
V letih 2017-18 so bile na območju celotne trase Gosposvetske ceste izvedena temeljita zaščitna arheološka izkopavanja, ki so odkrila okoli 300 pokopov in več dest kamnitih sarkofagov ter obstoj posvečenega objekta oziroma pokopališke cerkve na območju med Figovcem in kavarno Evropa, hkrati pa so pod vprašaj postavila potek antične vpadnice iz smeri Karniuma v Emono.[3]
Urbanizem
[uredi | uredi kodo]Cesta poteka od križišča z Celovško in Bleiweisovo cesto ter se konča v križišču z Slovensko cesto in Dalmatinovo ulico.
Ob cesti so se nahajale oz. se nahajajo:
Javni potniški promet
[uredi | uredi kodo]Po Gosposvetski cesti potekajo trase več mestnih avtobusnih linij (1, 1B, 1D, N1, 3, 3B, N3, N3B, 5, N5, 7, 7L, 8, 8B, 25, 27B in 27K) ter integrirani liniji (51 in 56). Po njej vozijo tudi mestni avtobusi, ki se z ostalih linij vračajo v garažo na Celovški cesti. Zaradi vseh teh linij Gosposvetska cesta skupaj s Celovško velja za eno od petih najbolj obremenjenih cest v Ljubljani s strani mestnega potniškega prometa.[7]
Skupaj je na Gosposvetski cesti eno postajališče mestnega potniškega prometa.
Postajališče MPP
[uredi | uredi kodo]|
smer Slovenska (Ajdovščina) - Celovška
|
smer Celovška - Slovenska (Ajdovščina)
|
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8799«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto
- ↑ 3,0 3,1 »Nova presenetljiva najdba na Gosposvetski: odkritje domnevne grobne arhitekture«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 12. julija 2018.
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 152. (COBISS)
- ↑ Valenčič, str. 212.
- ↑ Valenčič, str. 219.
- ↑ »Z javnim prevozom vse manj ljudi«[mrtva povezava]. Radiofantasy.si. Pridobljeno 2011-02-10.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]