Iraška vojna
Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.
| Iraška vojna حرب العراق (Arabsko) | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| |||||
| Udeleženci | |||||
| Republika Irak | |||||
|
| |||||
| Poveljniki in vodje | |||||
|
|
| ||||
| Moč | |||||
|
Koalicijske sile(2003) 309.000–584.799 Združene države: 192.000–466.985 osebja Združeno kraljestvo: 45.000 Avstralija: 2.000 Poljska: 194 Regija Kurdistan Pešmerge: 70.000 koalicijskih sil (2004–09) 176.000 na vrhuncu Sile Združenih držav – Irak (2010–11) 112.000 ob aktivaciji Izvajalci varovanja 6.000–7.000 (ocena) Iraške varnostne sile 805.269 Iraške oborožene sile in paravojaške enote: 578.269 Iraška policija: 227.000) Prebujajoče se milice 103.000 (2008)[[ Regija Kurdistan]]: 400.000 (Kurdska mejna straža: 30.000, Pešmerge 75.000) |
Iraške oborožene sile: 375.000[a] Posebna iraška republikanska garda: 12.000 Iraška republikanska garda: 70.000–75.000 Fedajin Sadam: 30.000 Sunitski uporniki 70.000 (2007) Al-Kaida 1.300 (2006) Islamska država Irak 1.000 (2008) Vojska mož reda Naqshbandi 500–1.000 (2007) | ||||
| Žrtve in izgube | |||||
|
Iraške varnostne sile (po Sadamu) Umrli: 17.690 Ranjenih: 40.000+ Koalicijske sile Ubiti: 4.825 (4.507 ZDA,) 179 UK, 139 drugi) Pogrešani/ujeti (ZDA): 17 (9 umrlo v ujetništvu, 8 rešenih) Ranjenih: 32.776+ (32.292 ZDA, 315 UK, 210+ drugih) Poškodovani/bolezni/drugo zdravstveno stanje: 51.139 (47.541 ZDA, 3.598 Združeno kraljestvo) Izvajalci Ubiti: 3.650 Ranjenih in poškodovanih: 43.880 Sveti prebujenja Ubiti: 1.002+ Ranjenih: 500+ (2007), 828 (2008) Skupaj mrtvih: 27.163 Skupaj ranjenih: 117.961 |
Mrtvi iraški borci (obdobje invazije): 7.600–45.000 Uporniki (po Sadamu) Ubiti: 26.544+ (2003–11) (4000 tujih borcev ubitih do septembra 2006) Zaporniki: 12.000 (pod nadzorom Iraka, samo leta 2010) 119.752 aretiranih upornikov (2003–2007) Skupaj mrtvih: 34.144–71.544 | ||||
20. marca 2003 so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo brez predhodne odobritve napada Varnostnega sveta Združenih narodov s svojimi silami izvedle invazijo na Irak, ki ga je vodil diktator Sadam Husein. Kot povod za napad so navajale, da režim iraškega voditelja z orožjem za množično uničevanje svetu pomeni nedopustno grožnjo. Vojni so nasprotovale Francija, Nemčija in Rusija, ter večina arabskih držav, z Vilensko izjavo pa so jo posredno podprle nekatere države Vzhodne in Srednje Evrope, med njimi Slovenija.
Koalicijska vojska, sestavljena iz ameriških, britanskih in avstralskih čet je v dveh tednih zasedla vsa večja mesta v Iraku vključno z Bagdadom, ki so ga koalicijske sile zavzele 9. aprila. 1. maja je ameriški predsednik George W. Bush razglasil konec bojnih operacij v Iraku, začelo pa se je novo povojno obdobje - obnova Iraka. 13. decembra 2003 so Huseina v vojaški operaciji ameriških vojakov prijeli v bližini njegovega rojstnega kraja ob mestu Tikrit, severno od iraške prestolnice. Spornega orožja za množično uničevanje, ki naj bi bilo povod za vojno, nikoli niso odkrili.
Spopadi so se kljub koncu večjih bojnih operacij nadaljevali, saj se je oblikovalo več oboroženih skupin, ki so nasprotovale okupaciji in novonastavljeni iraški vladi. Ameriška vojska se je umaknila iz države 18. decembra 2011, pri čemer pa so ameriška diplomatska predstavništva v Iraku obdržala več kot 20.000 članov osebja, kar vključuje oborožene sile Korpusa mornariške pehote, ostalo pa je tudi 4000–5000 pripadnikov zasebnih pogodbenih sil. Državljanski konflikti so se po umiku nadaljevali in prispevali k destabilizaciji regije. Ameriška vojska se je uradno vrnila leta 2014 pod poveljstvom predsednika Baracka Obame v sklopu operacije proti Islamski državi, ki se nadaljuje vse do danes.
