Pojdi na vsebino

Biva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Jezero Biva)
Jezero Biva
Jezero Biva iz vesolja
Koordinate35°20′N 136°10′E / 35.333°N 136.167°E / 35.333; 136.167
Glavni dotoki118 rek
Glavni odtokiJodo
Površina porečja3174 km2
Države porečjaJaponska
Maks. dolžina63,49 km
Maks. širina22,8 km
Površina670,3 km2
Maks. globina104 m
Količina vode27,5 km3
Zadrževalni čas vode5,5 let
Dolžina obale1232,5 km
Gladina (n.m.)85,6 m
Otoki3
NaseljaHikone, Ocu, Nagahama, Takašima
Uradno ime: Biwa-ko
Razglasitev10 June 1993
ID #617[1]
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.

Jezero Biva (japonsko 琵琶湖, Biva-ko) je največje sladkovodno jezero na Japonskem. Leži na zahodu osrednjega dela otoka Honšu v prefekturi Šiga, severovzhodno od bivše prestolnice - Kjota.[2] Zaradi bližine prestolnice se jezero pogosto pojavlja v japonski literaturi, predvsem v poeziji in starodavnih opisih bitk.

Ime

[uredi | uredi kodo]
Trstičevje na obali jezera Biva

Ime Biva-ko se je uveljavilo v obdobju Edo. O njegovem izvoru obstajajo različne teorije, na splošno pa verjamejo, da je poimenovan po strunskem inštrumentu biva, na obliko katerega spominja. Menih Koso iz templja Enrjaku-dži je pustil v svojem delu iz 14. stoletja namig o izvoru imena: »Jezero je čista dežela boginje Benzaiten, saj živi na otoku Čikubu in oblika jezera spominja na bivo, ki je njen najljubši inštrument«.[3]

Jezero je bilo prej znano pod imeni Avaumi (淡海, »Sladkovodno morje«) ali Čikacu Avaumi (近淡海, »Sladkovodno morje ob prestolnici«). Izgovorjava Avaumi se je spremenila v današnji Omi, ki daje ime provinci Omi. Jezeru pravijo v literaturi tudi Nio no Umi (鳰の海, »jezero malega ponirka«).

Površina in uporaba

[uredi | uredi kodo]

Površina jezera je približno 670 km². Manjše reke se vanj iztekajo iz bližnjih gora. Glavni odtok je reka z več imeni: Seta, ki postane kasneje reka Udži, ko se združi z rekama Kacura in Kizu, postane reka reka Jodo, ki se izteka v notranje morje Seto (Osaški zaliv).

Služi kot rezervoar za mesti Kjoto in Ocu in je dragocen vir za bližnjo tekstilno industrijo. Predstavlja vir pitne vode za okoli 15 milijonov ljudi v regiji Kansai. V jezeru se drstijo postrvi, ima pomen pa tudi za industrijo kultiviranja biserov.

Po preselitvi prestolnice v Tokio je igralo pomembno vlogo pri oživitvi industrije v kanalu jezera Biva. Zgradili so ga v 1890-ih in nadalje razširili v obdobju Taišo.

Ob jezeru, predvsem na njegovem severozahodnem delu, je veliko popularnih plaž, na primer Šiga ali Omi-Maiko. Zanimiva sta tudi Muzej jezera Biva in Vodni botanični vrt Mizunomori. Vsako leto od 1962 poteka v Ocuju na južnem delu jezera Maraton jezera Biva.

Naravna zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Jezero Biva je tektonskega nastanka in eno najstarejših na svetu s starostjo 4 milijone let.[4] Takšna starost je omogočila razvoj zelo biotsko raznovrstnega ekosistema. Naturalisti so zabeležili več kot 1000 vrst in podvrst, med njimi tudi 60 endemskih. Jezero Biva je pomemben kraj za vodne ptice. Na leto ga obišče kar 5000 vrst ptic.

V jezeru obstaja 46 avtohtonih ribjih vrst in podvrst[5], vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Endemičnih je 5 vrst pravih krapovcev, ena činklja, dve glavoči, dva prava soma in Cottus reinii. Bivška postrv je tudi endemična, a jo imajo za podvrsto lososa masu. V jezeru biva tudi veliko število mehkužcev, vključno z 38 vrstami sladkovodnih polžev (19 endemičnih) in 16 vrstami školjk (9 endemičnih).[6]

Biotska raznovrstnost v zadnjem času trpi zaradi invazije tujerodnih vrst rib.

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Najdišče Avazu je podvodna školjčna gomila, pomembno najdišče iz obdobja Džomon. Datira v prvo fazo Džomon (ok. 9300 pr. n. št.). Leži blizu mesta Ocu na južnem delu jezera na globini 2-3 metrov od dna.[7] Najdišče prikazuje uporabo rastlinskih in živalskih virov hrane pri ljudstvu Džomon. Kaže tudi na pomen uživanja oreškov.

Školjčna gomila št. 3 datira v srednje obdobje Džomon. Našli so obilje divjega kostanja (ok. 40 % prehrane). Kaže na to, da se je v kasnejšem obdobju razvila tehnologija procesiranja za odstanjevanje škodljive taninske kisline, ki izboljša varnost pri uživanju.[8]

Išijama je podobno najdišče iz zgodnjega obdobja Džomon pri jezeru Biva.

Okoljska zakonodaja

[uredi | uredi kodo]

Z jezerom Biva se ukvarja Raznolika zakonodaja.

Preprečevanje evtrofikacije

[uredi | uredi kodo]

Zakonodajo proti evtrofikaciji voda so sprejeli leta 1981. Veljati je začela 1. julija naslednje leto, ko praznujejo »dan jezera Biva« (びわ湖の日 Biva-ko no hi). Zakonodaja postavlja standarde glede nivojev dušika in fosforja pri uporabi v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih, ki praznijo svoje vode v jezero. Prepovedana je prodaja in kupovanje sintetičnih detergentov s fosforjem.

Varovanje mokrišč

[uredi | uredi kodo]

UNESCO je leta 1993 jezero imenovala za Ramsarsko mokrišče v skladu z ramsarsk okonvencijo. Cilj te pogodbe je zaščita in sočutna raba mednarodno pomembnih mokrišč. Danes je pod to zaščito tudi japonsko močvirje Kuširo (釧路湿原 Kuširo Šicugen).

Ohranjanje trstičja

[uredi | uredi kodo]

Kolonije trstičevja na obali jezera Biva so del njegove scenske lepote. Igrajo pomembno vlogo pri čiščenju vode in zagotavljajo habitata za ribe in ptice. Od leta 1992 jih ščiti tudi zakonodaja, saj se je njihova površina zaradi razvoja pred tem časom manjšala.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Jezera Biva pri kraju Čomeidži-čo, Omihačiman
    Jezera Biva pri kraju Čomeidži-čo, Omihačiman
  • Kanal na jezeru Biva
    Kanal na jezeru Biva
  • Tempelj Mangecu-dži, eden od osmih pogledov na Omi
    Tempelj Mangecu-dži, eden od osmih pogledov na Omi
  • Turistična ladja iz pristanišča Ocu
    Turistična ladja iz pristanišča Ocu
  • Otok Čikubu
    Otok Čikubu

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Biwa-ko«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
  2. ↑ »Biwa, Lake«. Academic Dictionaries and Encyclopedias.
  3. ↑ Yoshihiro Kimura (2001). Biwako -sono koshō no yurai- [Lake Biwa, the origin of its name]. Hikone: Sunrise Publishing. ISBN 4-88325-129-2
  4. ↑ Tabata, R.; Kakioka, R.; Tominaga, K.; Komiya, T.; Watanabe, K. (2016). Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: the ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan. Ecology and Evolution 6(8): 2601–2623.
  5. ↑ Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). Lake Biwa: Interactions between Nature and People. pp 119-120. ISBN 978-94-007-1783-1
  6. ↑ Segers, H.; and Martens, K; editors (2005). The Diversity of Aquatic Ecosystems. p. 46. Developments in Hydrobiology. Aquatic Biodiversity. ISBN 1-4020-3745-7
  7. ↑ Francesco Menotti, Aidan O'Sullivan, The Oxford Handbook of Wetland Archaeology. OUP Oxford, 2013. ISBN 0199573492 p.181
  8. ↑ Habu, Junko; Matsui, Akira; Yamamoto, Naoto; Kanno, Tomonori (2011). »Shell midden archaeology in Japan: Aquatic food acquisition and long-term change in the Jomon culture« (PDF). Quaternary International. Zv. 239, št. 1–2. str. 19–27. doi:10.1016/j.quaint.2011.03.014. ISSN 1040-6182.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Biva.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Lake Biwa
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Biva&oldid=6256026«