Celovec

Celovec ob Vrbskem jezeru Klagenfurt am Wörthersee
Statutarno mesto
Celovec
Grb
Celovec ob Vrbskem jezeru Geografska lega v Avstriji
46°37′N 14°18′E
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Statutarno mesto
Upravljanje
• Župan	Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz (SPÖ)
Površina
• Skupno	120,11 km2
Nadm. višina	446 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	104.866
• Gostota	870 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072
Omrežna skupina	0463
Avtomobilska oznaka	K
Št. občine	20101
Spletna stran	www.klagenfurt.at
Lega statutarnega mesta Klagenfurt am Wörthersee Lega Okraja Klagenfurt am Wörthersee v Zvezni deželi Koraška (interaktivni zemljevid)

Celovec [celóvec] (nemško Klagenfurt, od 1. februarja 2008 Klagenfurt am Wörthersee – Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Prebivalstvo Celovca šteje nekaj več kot 100.000 ljudi (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi mesto Borovlje in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa približno 161.000).

Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, največjega koroškega in enega od najtoplejših alpskih jezer.

Celovec je sedež Alpsko-jadranske univerze (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), bivšega Koroškega deželnega konservatorija (Kärntner Landeskonservatorium). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, Alpen-Adria-Galerie, planetarij, največji mestni park - Park Evrope, ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd.

Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.

Celovec ima tudi letališče.

Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.

Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znane osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт – Otok Klagenfurt).

Ime

Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto Celovec (Klagenfurt) preimenuje v Celovec ob Vrbskem jezeru (Klagenfurt am Wörthersee), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob Vrbskem jezeru zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu.

Galerija

• 
  Rojstna hiša Jožefa Štefana na Žrelški cesti 88 v Celovcu
• 
  Celovec okoli leta 1735
• 
  Marko Pernhart: Celovško polje proti severozahodu, olje na platnu.

Glej tudi

• seznam mest v Avstriji
• koroški Slovenci
• Radio Agora

Viri

• Tatjana Feinig: Klagenfurt/Celovec. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.(COBISS)
• Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Marktordnung aus 1793. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.(COBISS)

Zunanje povezave

• Slovenska gospodarska zveza v Celovcu Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine. (v slovenščini)
• Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec (v slovenščini)
• O Celovcu na portalu Austria.info (v angleščini); tekst Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine. v slovenščini