Pojdi na vsebino

Koroška statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Koroška regija)
Koroška statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. Vir: SURS
Prebivalstvena piramida, koroška, 2023

Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji.

Koroška statistična regija

[uredi | uredi kodo]

Statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo.

Obsega 5,1 % površine Slovenije

Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. Obsega 1.041 km2. V 2023 je na tej površini živelo približno 71.000 prebivalcev ali 3,3 % vseh v Sloveniji. Na km2 je živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.

Prebivalstvo

Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2023 v povprečju stari 45,1 leta, kar je bilo leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil četrti najvišji med regijami (23,2 %), delež mlajših od 15 let pa pod povprečjem (14,4 %). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (6,7 %), nižji je bil le v pomurski regiji (3,2 %).

Naravni prirast z –4,2 na 1.000 prebivalcev in skupni selitveni prirast z 1,0 na 1.000 prebivalcev sta dosegala drugi najnižji vrednosti na ravni regij.

Delež prebivalcev (25–64 let) s srednješolsko izobrazbo je bil tukaj najvišji (60,3 %), z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je bil drugi najnižji ter enak kot v zasavski (27,8 %).

Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji najvišji (67,5 %), matere pa so imele ob rojstvu prvega otroka tukaj in v jugovzhodni Sloveniji v povprečju najnižjo starost (28,4 leta). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2023 v tej regiji, najnižje (76,7 leta). Deklice lahko pričakujejo okoli 7 let več od njih (83,8 leta), kar je bila prav tako ena izmed najnižjih vrednosti med regijami. Kljub 3,3 sklenjene zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bila druga najvišja vrednost, je bil delež poročenih prebivalcev v regiji drugi najmanjši (42 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,5 %).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 66,3 % in je bila v 2023 tretja najnižja med regijami, stopnja anketne brezposelnosti pa je bila z 2,5 % najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 21-odstoten, za 2,4 odstotne točke manjši od povprečja v državi. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (34 %), sledili sta savinjska (33 %) in podravska (23 %). V regiji prebivališča je delalo 79 % delovno aktivnega prebivalstva, kar je bil četrti najvišji delež.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v regiji je znašala 1.365 EUR, kar je bilo 80 EUR oz. 6 % manj od državnega povprečja.

Gospodarstvo

Ta regija je v 2023 ustvarila 2,5 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal 22.742 EUR in je bil četrti najnižji regionalni BDP. Od povprečja je bil nižji za četrtino. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v koroški statistični regiji znašal 17.104 EUR in je bil tretji najvišji med regijami. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za okoli 3 %. V regiji je delovalo skoraj 6.100 podjetij, skupno so zaposlovala okoli 25.000 oseb, povprečno 4,1 osebe na podjetje.

Kakovost življenja

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,4 (na lestvici od 0 do 10), z najnižjo oceno med regijami. Z enako oceno so zadovoljstvo ocenili tudi v pomurski regiji.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila tukaj najvišja, 4,5-odstotna, stopnja tveganja socialne izključenosti pa druga najvišja; takih oseb je bilo 18,1 % (enako tudi v savinjski). Po drugi strani je bila stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti tretja najnižja. 3,2 % oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila v tej regiji najnižja. Delež oseb, ki so živele v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je znašal 6,2 %, kar je bilo 4,1 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so imeli najmanjši delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi njegovi člani privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma (68 %), in gospodinjstev, ki si lahko privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan (91 %).

Skupaj z goriško in zasavsko je bilo med prebivalci koroške regije najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,5).

Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij druga najnižja (10,6 leta), povprečno novejše avtomobile so imeli le v osrednjeslovenski (10,3 leta). Osebnih avtomobilov je bilo 578 na 1.000 prebivalcev, tj. blizu povprečja za Slovenijo (579).

Okolje

V tej regiji je na prebivalca v povprečju nastalo 448 kg komunalnih odpadkov ali 73 kg več kot leto prej. 19-odstotno povečanje je bilo predvsem posledica obsežnih poplav. Kljub temu so imeli v koroški regiji drugo najmanjšo količino komunalnih odpadkov na prebivalca. Ločeno so zbrali 72,5 % nastale količine komunalnih odpadkov, kar je bilo blizu državnega povprečja (73,7 %). Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda na ravni regij dobavljena najmanjša količina vode, 30,5 m3 na prebivalca.

Sestavlja jo 12 občin

Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, je pa med najredkeje poseljenimi Ribnica na Pohorju. V njej je na sredini leta 2023 živelo 18 prebivalcev na km2 (povprečje za Slovenijo je 105 prebivalcev na km2). Največ prebivalcev, 17.013 oz. okoli četrtino v regiji, je imela občina Slovenj Gradec, sledila je občina Ravne na Koroškem z 11.142 prebivalci.[2]

Prikazan je odstotni delež živorojenih otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Vir: SURS
Rojeni zunaj zakonske zveze, statistične regije, 2023 - STAGE

Koroška statistična regija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2023
1.041
 Gostota naseljenosti, 1. 7. 2023
67,9
Število prebivalcev, 1. 7. 2023
70.674
 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2023
45,1
Naravni prirast, 2023
–294
 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2023
14,4
Število učencev v osnovnih šolah, 2023/2024
6.268
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2023
23,2
Število dijakov (po prebivališču), 2023/2024
2.626
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
–4,2
Število študentov  (po prebivališču), 2023/2024
2.431
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
1,0
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2023
29.239
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
–3,1
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
22.254
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2023
11,9
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
3.408
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2023
27,8
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2023
2.078,45
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2023
66,3
Število podjetij, 2023
6.095
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2023
2,6
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2023
1.607
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2023
22.742
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020

19.918

Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2023
1,5
Število prihodov turistov, 2023
50.218
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2023
578
Število prenočitev turistov, 2023
141.998
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2023
311
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STA[3]T Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [2]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bogataj, Janez; Klemenc; Andrej Komat; Anton Kos; Matjaž Krajčič; Darij Ogrin; Darko Plut; Dušan Potočnik; Slavič, Irma (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 11. marca 2025.
  3. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koroška_statistična_regija&oldid=6400279«