Ta članek govori o naselju. Za občino glej Občina Kranjska Gora.

Kranjska Gora je naselje s približno 1500 prebivalci in jedro občine Kranjska Gora. Je pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra (nekdaj Borovska vas) je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokov ter poletov v Planici.

H Kranjski Gori spadajo tudi turistično naselje Jasna (Naselje Ivana Krivca) ob istoimenskem jezeru ob cesti na Vršič ter dela glavnega naselja Čičare (Naselje Slavka Črneta) in Bezje ter Savsko naselje.

Zgodovina

Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. stoletja slabo poseljen; šele v začetku 14. stoletja so pričeli novonaseljenci v večji meri krčiti tamkajšnje gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow, je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega vrha.

Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno, je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice - Trbiž, ki so jo opustili leta 1966. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšnjo železarno, istočasno pa tudi razvoj turizma. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče.

8. aprila 1941 so kraj zasedle italijanske okupacijske enote, a so ga kmalu prepustile nemškemu okupatorju. Ta je začasno v njem naselil Nemce iz Ljubljane, ki so 1941 optirali za Nemčijo. Tik pred koncem vojne je prišlo do hudih bojev med partizani in umikajočo se nemško vojsko.

Kulturna dediščina

V starem vaškem jedru današnje Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, v starih listinah prav tako prvič omenjena leta 1326 kot podružnica radovljiške prafare, je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletja podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500.

Med posvetnimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova domačija (Borovška cesta 63), v njej je ob »črni kuhinji« in ohranjenem razporedu prostorov zdaj etnografska zbirka. V starem delu naselja je na rojstni hiši pisatelja, avtorja priljubljenih zgodb o Kekcu, J. Vandota spominska plošča (Podbreg 27).

Znani ljudje povezani s krajem

Kranjska Gora
Kranjska Gora
	Kranjska Gora z Vitranca
	Kranjska Gora Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 46°29′7.37″N 13°47′13.59″E / 46.4853806°N 13.7871083°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Gorenjska
Tradicionalna pokrajina	Gorenjska
Občina	Kranjska Gora
Površina
• Skupno	44,680 km2
Nadm. višina	806,3 m
Prebivalstvo (2024)
• Skupno	1.512
• Gostota	34 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	4280 Kranjska Gora
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Kranjska Gora - Vaško jedro
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Kranjska Gora
RKD št.	9410 (opis enote)

Franjo Kogoj (1894-1983), svetovno znani dermatovenerolog, podpredsednik JAZU
Josip Lavtižar (1851-1943), zgodovinopisec, glasbenik, popotnik in potopisec
Vid Černe (1926-2019), kulturni, turistični in športni (smučarski) delavec, domoznanec, publicist

Naravna dediščina

Ajdovska deklica je kamnita podoba deklice, ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Prisankovo okno v steni Prisanka je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m. Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah ter naravna povezava med savsko in soško dolino.

Sklici in opombe

↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9410«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranjska Gora.

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Kranjska Gora

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.

[2] »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

[RKD9410-3] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9410«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[1]

[2]

[3]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Izrael ZDA