Krimsko-kongoška hemoragična vročica
| Crimean-Congo hemorrhagic fever | |
|---|---|
 | |
| Moški z diagnosticirano krimsko-kongoško hemoragično vročico, 1969 | |
| Specialnost | infektologija |
| Simptomi | vročina, bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje, driska, pikčasta krvavitev v koži ali sluznicah[1] |
| Zapleti | jetrna odpoved[1] |
| Običajni začetek | hiter[1] |
| Trajanje | dva tedna[1] |
| Diagnostični postopki | dokaz protiteles, virusne RNK ali virusa samega[1] |
| Diferencialne diagnoze | vročica denga, vročica Q[2] |
| Zdravljenje | podporna nega, ribavirin[1] |
| Prognoza | smrtnost: ~ 25 %[1] |
Krimsko-kongoška hemoragična vročica (krat. KKHV), tudi krimsko-kongoška mrzlica[3] je virusna bolezen, ki poteka z visoko vročino, bolečinami v mišicah, petehijami, krvavitvami v prebavilih, bruhanjem, drisko in je pogosto smrtna.[4][1] Bolezen nastopi prej kot v dveh tednih po izpostavitvi povzročitelju.[1] Kot zaplet se lahko pojavi jetrna odpoved.[1] Pri bolnikih, ki preživijo KKHV, pride do okrevanja praviloma po okoli dveh tednih po pojavu simptomov.[1]
Povzroča jo nairovirus, ki se prenaša s klopi rodu Hyalomma ali s stikom s krvjo ali izločki bolnih ljudi ali živali.[4] Med obolelimi so pogosto kmetje in delavci v klavnicah.[1] Bolezne diagnosticirajo z dokazom protiteles, virusne RNK ali samega virusa.[1] Bolezen spada med virusne hemoragične vročice.[1]
Bolezen se preprečuje z izogibanjem vbodom klopa.[1] Cepiva ni na tržišču.[1] Bolnik je praviloma deležen podporne nege,[1] pomaga pa lahko tudi uporaba zdravila ribavirin.[1]
Bolezen se pojavlja v Afriki, na Balkanu, Bližnjem Vzhodu in v Aziji.[1] Pogosto nastopa v obliki izbruhov.[1] Leta 2013 so v Iranu, Rusiji, Turčiji in Uzbekistanu poročali o več kot 50 primerih bolezni.[2] Smrtnost je 10- do 40-odstotna.[1] Prvič so jo zaznali v 40. letih dvajsetega stoletja.[5]
Znaki in simptomi
[uredi | uredi kodo]Pri človeku bolezen poteka kot huda oblika hemoragične vročice.[6] Inkubacijska doba traja 3 do 12 dni po izpostavitvi povzročitelju. Bolezen se nato prične nenadno, z vročino, bolečinami v mišicah, omotico, otrplostjo tilnika, slabostjo, bruhanje, glavobolom ter bolečinami v očeh in epigastrični regiji (med rebrnima lokoma). Tretji do peti dan se pojavijo krvavitve iz nosu, prebavil in sečil. Od vseh hemoragičnih vročic so pri KKHV najbolj izražene krvavitve.[3]
Povzročitelj in prenašanje
[uredi | uredi kodo]
Krimsko-kongoško hemoragično vročico povzroča virus krimsko-kongoške hemoragične vročice iz rodu Naivirus in družine Bunyaviridae. Naravni gostitelj virusa so domače živali (govedo in drobnica);[3] pri njih pride do visoke koncentracije virusa v krvi, vendar pa bolezni ne razvijejo.[7] Bolezen se na človeka prenaša z vbodom klopa ali z neposrednim stikom z okuženimi živalskimi tkivi in krvjo. Možna je tudi okužba v bolnišnici z neposrednim stikom s tkivi ali telesnimi tekočinami okuženega bolnika,[3] na primer z okuženimi medicinskimi inštrumenti.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 »Crimean-Congo haemorrhagic fever«. World Health Organization. Januar 2013. Pridobljeno 18. julija 2017.
- ↑ 2,0 2,1 Berger, Stephen (2017). Crimean-Congo Hemorrhagic Fever: Global Status: 2017 edition (v angleščini). GIDEON Informatics Inc. str. 7. ISBN 9781498815567.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.
- ↑ 4,0 4,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=vro%C4%8Dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 8. 2017.
- ↑ Magill, Alan J. (2013). Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease, Expert Consult - Online and Print,9: Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease (v angleščini). Elsevier Health Sciences. str. 334. ISBN 141604390X.
- ↑ »Crimean-Congo haemorrhagic fever, Fact sheet N°208«. WHO. Januar 2013. Pridobljeno 19. maja 2017.
- ↑ Ergönül Ö, Celikbas A, Dokuzoguz B, in sod. (2004). »The characteristics of Crimean–Congo hemorrhagic fever in a recent outbreak in Turkey and the impact of oral ribavirin therapy«. Clin Infect Dis. 39 (2): 285–9. doi:10.1086/422000. PMID 15307042.
- ↑ Division of High-Consequence Pathogens and Pathology, Viral Special Pathogens Branch (5. marec 2014). »Crimean-Congo Hemorrhagic Fever (CCHF) Transmission«. CDC.