Pojdi na vsebino

Varnska kultura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kultura Varna)
Kultura Varna
HorizontStara Evropa
ObdobjeBakrenodobna Evropa
Datumiok. 4550 — 4100 pr. n. št.
Tipsko nahajališčeNekropola Varna, Solnicata, Durankulak
PrednikKultura Karanovo, Kultura Hamandžija, Kultura Gumelnița
NaslednikČernavodske kulture
Rekonstrukcija elitnega pokopa na nekropoli v Varni

Kultura Varna je bila bakrenodobna kultura severovzhodne Bolgarije, datirana ok. 4500 pr. n. št.,[1][2] sodobna in tesno povezana s kulturo Gumelnița. Najstarejše zlate artefakte na svetu (4600 pr. n. št. - 4200 pr. n. št.) so našli v nekropoli v Varni. Ti artefakti so na ogled v Arheološkem muzeju v Varni.[3][4][5]

Najdišče je oktobra 1972 po naključju odkril bagerist Rajčo Marinov. Raziskovalna izkopavanja so potekala pod vodstvom Mihaila Lazarova in Ivana Ivanova. Približno 30 % ocenjenega območja nekropole še vedno ni izkopano.

Kulturo Varna zaznamujejo pobarvana keramika in bogata grobišča, med katerimi sta najbolj znana nekropola Varna, istoimensko najdišče, in jezerski kompleks Durankulak, ki obsega največje prazgodovinsko grobišče v jugovzhodni Evropi, s sosednjo neolitsko naselbino iz istega obdobja (objavljeno) in neobjavljena in nepopolno izkopana bakrenodobna naselbina. V nekropoli Varna je bilo najdenih 294 grobov, mnogi vsebujejo prefinjene primere najstarejše metalurgije zlata na svetu, metalurgije bakra, lončenine (približno 600 kosov, vključno z zlato poslikano), visokokakovostnih rezil iz kremena in obsidijana, kroglic in školjke.

Najstarejši zlat nakit na svetu, najden v nekropoli, je datiran od 4.600 do 4.200 pr. n. št..[6] Številne prazgodovinske bolgarske najdbe veljajo za nič manj stare – zlati zakladi Hotnica, Durankulak, artefakti iz naselbine Junacite pri Pazardžiku, zlati zaklad Sakar, pa tudi kroglice in zlati nakit, najdeni v naselbini Solnicata. Varnsko zlato pa najpogosteje imenujemo najstarejše, saj je ta zaklad največji in najbolj raznolik.[7]

Najdbe so pokazale, da je kultura Varna imela trgovinske odnose z oddaljenimi deželami, morda vključno s spodnjo regijo Volge in Kikladi, morda je izvažala kovinske izdelke in sol iz rudnika kamene soli Solnicata. Bakrena ruda, uporabljena v artefaktih iz Varne, izvira iz rudnika Sredna Gora blizu Stare Zagore, sredozemske školjke Spondylus, najdene v grobovih, pa so morda služile kot primitivna valuta.

Pogrebni obredi

[uredi | uredi kodo]
Artefakti iz nekropole Varna

Grobovi nekropole v Varni so vsebovali najstarejše znane primerke obdelave zlata na svetu.[8] Pokopi so vključevali tako sklonjene kot razširjene inhumacije. Nekateri grobovi niso vsebovali okostja, le grobne darove. Ti simbolični (prazni) grobovi so najbogatejši z zlatimi artefakti. Skupaj je bilo najdenih 3000 zlatih artefaktov, težkih približno 6 kilogramov.[9] V treh simboličnih grobovih so bile tudi maske iz nežgane gline.

»Varna je najstarejše doslej odkrito pokopališče, kjer so bili ljudje pokopani z obilnimi zlatimi okraski. … Teža in število zlatih najdb na pokopališču v Varni za nekajkrat presega skupno težo in število vseh zlatih artefaktov, najdenih na vseh izkopanih mestih. istega tisočletja, 5000-4000 pred našim štetjem, z vsega sveta, vključno z Mezopotamijo in Egiptom … Trije grobovi so vsebovali zlato V vsakem od teh treh grobov je bilo odkrito žezlo, simbol vrhovne posvetne ali verske oblasti, ki je skupaj predstavljalo več kot polovico skupne teže vseh zlatih nagrobnikov.(Slavchev 2010)[10]

Religija

[uredi | uredi kodo]

Kultura Varna je imela prefinjena verska prepričanja o posmrtnem življenju in razvila hierarhične statusne razlike. Ima najstarejši znani dokaz o pokopu elitnega moškega (grob 43). Nekateri avtorji so elitne moške iz Varne opisali kot 'kralje'.[11][12] Konec 5. tisočletja pr. n. št. je čas, ko Marija Gimbutas, utemeljiteljica kurganske hipoteze, trdi, da se je v Evropi začel kulturni napredek k moški prevladi. Moški z visokim statusom je bil pokopan z izjemno količino zlata, držal je bojno sekiro ali macolo in nosil zlato ovojnico penisa ali morda okrasno (zlato) konico pasu. Zlate ploščice v obliki bika so morda tudi častile moškost, instinktivno silo, vojskovanje in pragrajski kult.

Genetika

[uredi | uredi kodo]

Elitni moški iz groba 43 (okoli 4495 pr. n. št.) je pripadal očetovi (Y-DNA) haploskupini T-M184 in materini (mtDNA) haploskupini U2.[13][14] Drugi moški vzorci iz nekropole Varna so pripadali Y-DNA haploskupinam I2a1, I2a2, G2a, T1a, E1b1b in R1b-V88.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Durankulak, Bolgarija[15]
    Durankulak, Bolgarija[15]
  • Najdišče obzidane naselbine Solnicata
    Najdišče obzidane naselbine Solnicata

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Chapman, John (2012). »Varna«. The Oxford Companion to Archaeology, Volume 1. Oxford University Press. str. 342. ISBN 978-0-19-973578-5.
  2. ↑ Jeunesse, Christian (2017). »From Neolithic kings to the Staffordshire hoard. Hoards and aristocratic graves in the European Neolithic: The birth of a 'Barbarian' Europe?«. The Neolithic of Europe. Oxbow Books. str. 175. ISBN 978-1-78570-654-7.
  3. ↑ [1] Arhivirano 2022-11-01 na Wayback Machine. Gems and Gemstones: Timeless Natural Beauty of the Mineral World, By Lance Grande
  4. ↑ (https://www.smithsonianmag.com/travel/varna-bulgaria-gold-graves-social-hierarchy-prehistoric-archaelogy-smithsonian-journeys-travel-quarterly-180958733/)
  5. ↑ (https://www.smithsonianmag.com/smart-news/oldest-gold-object-unearthed-bulgaria-180960093/)
  6. ↑ Grande, Lance; Augustyn, Allison (15. november 2009). Gems and Gemstones: Timeless Natural Beauty of the Mineral World. University of Chicago Press. ISBN 9780226305110.
  7. ↑ »Archaeologists have discovered the oldest treasure in the world - Afrinik«. 15. maj 2021.
  8. ↑ Pernicka, Ernst; Armbruster, Barbara; Leusch, Verena; Slavcev, Vladimir (Februar 2015). »On the Invention of Gold Metallurgy: The Gold Objects from the Varna I Cemetery (Bulgaria)—Technological Consequence and Inventive Creativity«. Cambridge Archaeological Journal. 25 (1): 353–376. doi:10.1017/S0959774314001140. Ta članek obravnava izum metalurgije zlata v jugovzhodnoevropski bakreni dobi na podlagi na novo raziskanih zlatih predmetov iz grobišča Varna I (4550-4450 pr. n. št.). Obsežne analize, vključno s predhodnimi najdbami zlata, osvetljujejo ne le tehnično strokovno znanje do zdaj najzgodnejših znanih obdelovalcev fine kovine, ampak tudi splošni kontekst in morebitne predpogoje, v katere je lahko vgrajen izum metalurgije zlata. Tukaj bodo poudarjene te strukturne poti in izumi brez primere, povezani s tem zgodnjim pridobivanjem zlata, da bi kontekstualizirali očitno nenaden pojav in hiter razvoj te nove obrti.
  9. ↑ Miljana Radivojević; Benjamin W. Roberts (2021): 'Balkan metallurgy in a Eurasian context' in Miljana Radivojević; Benjamin W. Roberts; Miroslav Marić; Julka Kuzmanović Cvetković; Thilo Rehren The Rise of Metallurgy in Eurasia. Evolution, Organisation and Consumption of Early Metal in the Balkans, Archaeopress Archaeology, p. 613
  10. ↑ Slavchev, Vladimir (2010). »The Varna Eneolithic Cemetery in the Context of the Late Copper Age in the East Balkans«. V Anthony, David; Chi, Jennifer (ur.). The Lost World of Old Europe: The Danube Valley, 5000-3500 BC. New York University, Institute for the Study of the Ancient World. str. 192–211. ISBN 9780691143880.
  11. ↑ »The Lost World of Old Europe: The Danube vallery, 5000-3500 BC, exhibition video (Museum of Cycladic Art, Athens, 2010)«. YouTube.
  12. ↑ Jeunesse, Christian (2017). »From Neolithic kings to the Staffordshire hoard. Hoards and aristocratic graves in the European Neolithic: The birth of a 'Barbarian' Europe?«. The Neolithic of Europe. Oxbow Books. str. 175. ISBN 978-1-78570-654-7.
  13. ↑ »T-M184 - Varna 43«. Family Tree DNA. 2024.
  14. ↑ Mathieson, Iain; in sod. (2018). »The Genomic History of Southeastern Europe«. Nature. 555 (7695): 197–203. Bibcode:2018Natur.555..197M. doi:10.1038/nature25778. hdl:11585/700884. PMC 6091220. PMID 29466330.
  15. ↑ Vajsov, Ivan; in sod. (2023). »Durankulak. The door to civilization (Presentation, Kavarna 29.08.2023). From the 5th millennium BC to the 10th century AD«.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Varnska kultura.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Varnska_kultura&oldid=6335173«