Kitajščina

Kitajščina
汉语／漢語 ali 中文 Hànyǔ ali Zhōngwén
Hànyǔ (Chinese) zapisano v tradicionalni in v poenostavljeni kitajski pisavi
Materni jezik	Kitajska, Tajvan, Singapur, Hong Kong, Macao, Malezija, ZDA, Kanada, Indonezija, Vietnam in druga območja z večjimi skupnostmi čezmorskih Kitajcev
Št. maternih govorcev	(1,2 bilijona cited 1984–2000)
Jezikovna družina	sinotibetanski kitajski kitajščina
Standardne oblike	Putonghua
Narečja	mandarinščina jin wu (vklj. šanghajščina) huizhou gan xiang min (vklj. Amoy, tajvanščina) hakka yue (vklj. kantonščina, Taishanese) Ping
Pisava	kitajska pisava, zhuyin fuhao, pinyin, Xiao'erjing
Uradni status
Uradni jezik	Kitajska Hong Kong Macao Tajvan Singapur Wa State, Burma Združeni narodi
Priznani manjšinski jezik	Kanada Malezija ZDA
Regulator	National Commission on Language and Script Work National Languages Committee Promote Mandarin Council/Speak Mandarin Campaign Chinese Language Standardisation Council
Jezikovne oznake
ISO 639-1	zh
ISO 639-2	chi (B) zho (T)
ISO 639-3	zho – vključene oznake Posamezne oznake: cdo – Min Dong cjy – Jinyu cmn – mandarinščina cpx – Pu Xian czh – Huizhou czo – Min Zhong gan – Gan hak – Hakka hsn – Xiang mnp – Min Bei nan – Min Nan wuu – Wu yue – Yue och – stara kitajščina ltc – Pozna srednja kitajščina lzh – klasična kitajščina
Glottolog	sini1245
Linguasphere	79-AAA
Zemljevid kitajsko govorečih področij sveta. Information:   Države kjer je kitajščina primarni, administrativni ali nacionalni jezik   Države z več kot 5.000.000 govorcev kitajščine   Države z več kot 1.000.000 govorcev kitajščine   Države z več kot 500.000 govorcev kitajščine   Države z več kot 100.000 govorcev kitajščine   Večja kitajsko govoreča naselja

Kitajščina (poenostavljeno kitajsko: 汉语; tradicionalno kitajsko: 漢語; pinjin: Hànyǔ; poenostavljeno kitajsko: 华语; tradicionalno kitajsko: 華語; pinjin: Huáyǔ; oz. pinjin: Zhōngwén) je jezik oz. jezikovna družina, ki je del sinotibetanskih jezikov.

Zaradi števila govorcev kitajščina (kot enotni jezik) velja za najbolj razširjen materni jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina celotnega prebivalstva Zemlje.

Sam jezik oz. jezikovna družina se nadalje deli na 6 do 12 narečij oz. jezikov, med katerimi so najbolj razširjene: mandarinščina (okoli 800 milijonov), wu (okoli 90 milijonov) in kantonščina (okoli 80 milijonov govorcev).

Značilnosti jezika

Kitajščina je izrazito zlogovni jezik. Tipična kitajska beseda je enozložna in nepregibna (tj. se ne sklanja niti ne sprega). Večzložne besede so sestavljene iz enozložnic, npr.:

kitajsko: 自来水笔 zilaishui bi = nalivnik (dobesedno: sama-pride-tekočina pisalo).

Kitajski zlog ima zelo natančno določeno zgradbo:

• zlog se začne s soglasnikom (v nekaterih primerih lahko začetni soglasnik tudi manjka)
• zlog se konča s samoglasnikom, diftongom (dvojnim samoglasnikom) ali triftongom (trojnim samoglasnikom), lahko pa sledi še končni n ali ng
• poleg tega obstaja še poseben zloga er (oziroma tudi ar)

Ker so kitajske besede nepregibne, je vrstni red besed v stavku tisti, ki odloča o pomenu. Praviloma je na začetku stavka osebek, sledi povedek in na koncu je predmet, npr.:

kitajsko: 我喝茶。 Wo he cha. = Jaz pijem čaj.

Pri navajanju oseb je vedno na prvem mestu priimek, nato pa ime ali naziv:

kitajsko: 毛泽东 Mao Zedong = oseba s priimkom Mao in imenom Zedong

kitajsko: 毛同志 Mao tongzhi = tovariš Mao (dobesedno: Mao tovariš)

Osebni zaimki

• kitajsko: 我 = jaz
  • mandarinsko: wǒ /uɔ˨˩˦/
  • kantonsko: ngo5 /ŋɔː˩˧/
• kitajsko: 你 = ti
  • mandarinsko: nǐ /ni˨˩˦/
  • kantonsko: nei5 /nei˩˧/
• kitajsko: 他 = on
  • mandarinsko: tā /tʰa˥/
  • kantonsko: taa1 /tʰaː˥/
• kitajsko: 她 = ona
  • mandarinsko: tā /tʰa˥/
  • kantonsko: taa1 /tʰaː˥/

Vljudnostna oblika: kitajsko: 您 nin = vi (vikanje)

Množino tvorimo s končnico kitajsko: 们 men:

kitajsko: 我们 women = mi, kitajsko: 你们 nimen =vi, kitajsko: 他们 tamen = oni, kitajsko: 她们 tamen =one

Poudariti velja, da končnica kitajsko: 们 men pomeni množino samo pri zaimkih. Pri samostalnikih je treba število razbrati iz konteksta, npr.:

kitajsko: 我是学生。 Wo shi xuesheng. =Jaz sem učenec.

kitajsko: 我们是学生。 Women shi xuesheng. =Mi smo učenci.

Vprašalnice

Najpomembnejša vprašalna zaimka sta: kitajsko: 谁 shui =kdo in kitajsko: 什么 shenme = kaj. Po celotnem stavku se vprašamo z vprašalnico kitajsko: 吗 ma =ali. Vprašalnice ne spremenijo vrstnega reda besed v stavku:

kitajsko: 这是什么？ Zhe shi shenme? = Kaj je to? (dobesedno: To je kaj?)

kitajsko: 这是铅笔。 Zhe shi qianbi. = To je svinčnik.

kitajsko: 你喝茶。 Ni he cha. = Ti piješ čaj.

kitajsko: 谁喝茶？ Shui he cha? = Kdo pije čaj?

kitajsko: 你喝什么？ Ni he shenme? = Kaj piješ? (dobesdno: Ti piješ kaj?)

kitajsko: 你喝茶吗？ Ni he cha ma? = Ali piješ čaj? (dobesedno: Ti piješ čaj ali?)

Svojilni zaimki

Svojilne zaimke tvorimo s končnico kitajsko: 的 de:

kitajsko: 我的 wode = moj, kitajsko: 你的 nide = tvoj, kitajsko: 他的 tade = njegov, kitajsko: 她的 tade = njen

kitajsko: 谁的 shuide = čigav

Zgled:

kitajsko: 这是谁的书？ Zhe shi shuide shu? = Čigava knjiga je to? (dobesedno: To je čigava knjiga?)

kitajsko: 这是我的书。 Zhe shi wode shu. = To je moja knjiga.

Vsakdanji izrazi

kitajsko: 你好！ Ni hao! = Dober dan. (dobesedno: Tebi dobro.)

kitajsko: 再见！Zai jian! = Nasvidenje.

kitajsko: 新年好！ Xin nian hao! = Srečno novo leto. (dobesedno: Novo leto dobro.)

kitajsko: 谢谢！ Xiexie! = Hvala.

Tujke

V novejšem času je kitajščina sprejela tudi nekaj tujih besed. Pri tem Kitajci tujo besedo najprej razdelijo na zloge, potem pa za vsak zlog poskušajo najti kitajsko besedo s čim podobnejšo izgovorjavo. Na enak način obravnavajo tudi tuja osebna in krajevna imena.

Zgledi:

[[:zh:咖啡|kitajsko: 咖啡]] ka fei = kava

[[:zh:斯洛文尼亚|kitajsko: 斯洛文尼亚]] Si luo wen ni ya = Slovenija

[[:zh:斯洛伐克|kitajsko: 斯洛伐克]] Si luo fa ke = Slovaška

[[:zh:亚内兹·扬沙|kitajsko: 亚内兹·扬沙]] Ya nei si Yang sha= Janez Janša

Za lažjo razumljivost Kitajci pogosto dodajajo še kakšen zlog, ki dodatno opisuje pomen besede, npr.

[[:zh:芭蕾舞|kitajsko: 芭蕾舞]] ba lei wu = balet (prva dva simbola posnemata francosko izgovorjavo ba-lei, zlog wu pa je kitajski izraz za ples)

[[:zh:德国|kitajsko: 德国]] De guo = Nemčija (zlog De izhaja iz originalnega imena Deutschland, zlog guo pa je kitajski izraz za državo)

Glej tudi

• kitajska pisava
• pinjin (kitajska latinica)

Zunanje povezave

• Kitajsko-slovenski spletni slovar Arhivirano 2007-09-02 na Wayback Machine.