Mira Marko Debelak Deržaj

Mira Marko Debelak Deržaj
Rojstvo	26. december 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) Sarajevo
Smrt	27. september 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (43 let) Ljubljana
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	alpinistka, prevajalka, publicistka

Mira "Marko" Debelak-Deržaj, slovenska alpinistka in publicistka, * 26. december 1904, Sarajevo, † 27. september 1948, Ljubljana.

Življenjepis

Rodila se je kot Mira (tudi Miroslava ali Miroslava Marija Štefanija), četrti in najmlajši otrok Janka Debelaka in njegove žene Marije (roj. Kramar). Oče je bil državni poštni uslužbenec in se je z družino pogosto selil po Avstro-Ogrskem cesarstvu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1918 je začela hoditi v gore, prvi plezalni vzpon pa je opravila leta 1924

Mira Marko Debelak v Jalovčevi steni leta 1926

Leta 1924 se je pridružila Skali, med obema svetovnima vojnama je veljala za eno najuspešnejših alpinistk. Veliko je plezala tako v naših kot tudi v tujih gorah. Med njene najvidnejše dosežke vsekakor sodita prvenstvena vzpona v severni steni Špika leta 1926 (soplezalec Stanko Tominšek) in na Škotskem, ko je 1937 v steni Ben Nevisa skupaj z Edom Deržajem preplezala Slovensko smer. Skupaj je opravila približno 100 alpinističnih vzponov, od tega 23 prvenstvenih smeri, več zimskih vzponov in zahtevnih turnih smukov, kot prva ženska je bila sprejeta v Avstrijski akademski klub.

Poročila se je Božom Pibernikom, po pripovedovanju sina Matjaža Deržaja je šlo za dogovorjeno poroko, od katerega pa se je ločila in spremenila priimek nazaj v Debelak leta 1933. Šele po prestopu iz rimskokatoliške v starokatoliško cerkev se je lahko uradno poročila z Edom Deržajem leta 1938. Že zgodaj je v gorniških krogih dobila vzdevek Marko.

Njeno gorniško kariero je zaznamoval tudi slab odnos s Pavlo Jesih in huda nesreča soplezalca v navezi - Eda Deržaja v Triglavski steni leta 1927. Ker mnogi niso verjeli razlagi nesreče, se je Mira Marko spustila v sodne tožbe, z Edom sta bila izključena iz Skale.

Po njej se imenuje označena planinska pot pod Kanjavčevimi policami in smer v severnem ostenju Velike Mojstrovke.

Bibliografija

Svoje vzpone in planinske ture je od 1925 mojstrsko opisovala v Planinskem vestniku. Izdala je knjigo Plezalna tehnika (COBISS) in skupaj s Fanny Susan Copeland A short guide to the Slovene Alps (1936), prevedla je Kugyjevo knjigo Iz mojega življenja v gorah: Julijske Alpe (COBISS). Njena Kronika Triglava, ki je izhajala v Planinskem vestniku (1947-1949), pa je bil dotlej najbolj skrbno zbran pregled triglavskih vzponov in dogodkov ob Triglavu za čas 1744-1940.

Glej tudi

• seznam slovenskih alpinistov