Red Svete Trojice
Red svete Trojice (tudi Trinitarski red; latinsko Ordo Sanctissimae Trinitatis; kratica O.SS.T.) je rimskokatoliški verski red, katerega je ustanovil sveti Janez de Matha. Glavno poslanstvo reda je bila osvoboditev krščanskih sužnjev iz lastništva nekristjanov v času križarskih vojn[1]. To je bila uradna institucija Rimskokatoliške cerkve, ki je bila posvečena odrešenju ujetih kristjanov in neoborožena pri svojem delovanju[2].
Trenutni generalni minister redu je Jose T. Narlaly[3].
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]17. decembra 1198 je papež Inocenc III. izdal pismo Operante divine dispositionis clementia in začasno odobril novi verski red v čast Svete Trojice za odrešenje krščanskih sužnjev[4]. Red je bil dokončno potrjen leta 1209. Leta 1201 so redovniki osvobodili prve sužnje. V letih 1202 in 1210 je Janez sam odpotoval v Tunizijo, kjer je rešil številne sužnje.
Po koncu križarskih vojn in upadu sužnjelastništva se je red reformiral in posvetil promoviranju Svete Trojice, evangelizaciji nekristajnov, pomoči imigrantov, izobraževanju mladine in pastoralnemu delu.
Samostani
[uredi | uredi kodo]Redovna pravila so določala, da ima samostan sedem bratov (eden od njih je tudi predstojnik) ter da se samostanske prihodke deli na tri dele: za samostan, za okoliške reveže in za odkup sužnjev[5].
Inocenc III. je 16. maja 1198 izdal papeško pismo Cum a nobis petitur, s katerim je podelil zaščito prvim trem samostanom (Cerfroid, Planels, Bourg-la-Reine). 10. julija 1203 je izdal pismo Operante patre luminum, s katero je zaščitil pet novih hiš (v Franciji: Marseille, Arles, St-Gilles in v Španiji: Lérida, Anvingaña). S tretjim pismom Operante patre luminum, objavljenim 21. junija 1209, je podelil zaščito še 13 novim hišam (v Franciji: Châteauneuf-les-Martigues, Le Bourget (pri Parizu), Silvelle (pri Meauxu), Étampes, Pariz; v Španiji: Toledo, Segovia, Burgos, Gosmedos, Daroca,...). Papež Honorij III. je 25. aprila 1219 izdal pismo Operante patre luminum, s katerim je 22 novih redovnih hiš prejelo papeško zaščito; nahajale so se v Franciji (7), Španiji (6), Italiji (6), na Portugalskem (1) in v Angliji (1)[6].
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Trinitarians.org - Our Roots«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2010. Pridobljeno 8. februarja 2011.
- ↑ »Trinitari.org«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2011. Pridobljeno 8. februarja 2011.
- ↑ Order of the Most Holy Trinity (O.SS.T.)
- ↑ »Trinitarianhistory.org - Introduction«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2009. Pridobljeno 8. februarja 2011.
- ↑ Newadvent.org - Order of Trinitarians
- ↑ »Trinitarianhistory.org - The Earliest Trinitarian Foundations: 1198-1219«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2008. Pridobljeno 8. februarja 2011.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
