Pojdi na vsebino

Sindrom apneje med spanjem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani OSA)
Sindrom apneje med spanjem
Sopomenkesindrom apneje v spanju, apneja med spanjem, nočna apneja
Obstruktivna apneja med spanjem
Specialnostotorinolaringologija, somnologija
SimptomiPremori pri dihanju ali obdobja plitvega dihanja med spanjem, smrčanjem, utrujenost čez dan[1][2]
Zapletimiokardni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, nereden srčni utrip, debelost, prometna nezgoda[1]
Običajni začetek55–60 let[1][3]
Vzrokiobstruktivna apneja med spanjem (OSA), centralna apneja med spanjem (CSA), mešana apneja med spanjem[1]
Dejavniki tveganjaprekomerna telesna teža, družnska anamneza, alergije, povečane tonzile[4]
Diagnostični postopkispremljanje spanja[5]
Zdravljenjespremembe načina življenja, ustniki, pripomočki za dihanje, operacije[1]
Pogostost1–6 % (odrasli), 2 % (otroci)[3][6]

Sindrom apneje med spanjem, tudi sindrom nočne apneje, je motnja spanja, za katero so značilni premori pri dihanju ali obdobja plitvega dihanja med spanjem.[1] Vsak premor lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut in se zgodi mnogokrat na noč.[1] Pri najpogostejši obliki temu sledi glasno smrčanje.[2] Ob ponovnem začetku dihanja se lahko pojavi dušenje ali grgranje.[1] Ker motnja moti normalen spanec, so prizadeti čez dan pogosto zaspani ali utrujeni.[1] Pri otrocih lahko povzroči hiperaktivnost ali šolske težave.[2]

Apneja med spanjem je lahko obstruktivna apneja (OSA – angleško obstructive sleep apnea), pri kateri dihanje moti ovira pri pretoku zraka, centralna apneja med spanjem (CSA – central sleep apnea), pri kateri redno nezavedno dihanje preprosto preneha, ali kombinacija obeh.[1] Najpogostejši je obstruktivni tip (OSA).[1] Dejavniki tveganja za OSO vključujejo prekomerno telesno težo, družinsko anamnezo stanja, alergije, ozke dihalne poti in povečane tonzile.[4] Nekateri ljudje s sindromom apneje med spanjem ne vedo, da imajo to stanje.[1] V številnih primerih jo najprej opazi družinski član.[1] Sindrom apneje med spanjem se pogosto diagnosticira s spremljanjem spanja prek noči.[5] Za postavitev diagnoze sindroma apneje med spanjem se mora apneja pojavljati več kot petkrat na uro.[7]

Zdravljenje lahko vključuje spremembe načina življenja, ustnike, pripomočke za dihanje in operacijo.[1] Spremembe načina življenja lahko vključujejo izogibanje alkoholu, hujšanje, prenehanje kajenja in spanje na eni strani.[8] Med pripomočke za dihanje spada aparat CPAP.[8] Nezdravljen sindrom apneje med spanjem pomeni večje tveganje za miokardni infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen, nereden srčni utrip, debelost in prometne nezgode.[1]

OSA prizadene od 1 do 6 odstotkov odraslih in 2 odstotka otrok.[3][6] Moške prizadene dvakrat pogosteje kot ženske.[3][9] Čeprav so lahko prizadeti ljudje katere koli starosti, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starih od 55 do 60 let.[1][3] Sindrom centralne apneje med spanjem prizadene manj kot 1 odstotek ljudi.[10] Vrsta centralne apneje med spanjem je bila poimenovana po morski nimfi iz nemškega mita o Ondininem prekletstvu, v katerem bi nimfa, če bi zaspala, pozabila dihati.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 »Sleep Apnea: What Is Sleep Apnea?«. NHLBI: Health Information for the Public. U.S. Department of Health and Human Services. 10. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »What Are the Signs and Symptoms of Sleep Apnea?«. NHLBI. 10. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Global Surveillance, Prevention and Control of Chronic Respiratory Diseases: A Comprehensive Approach. World Health Organization. 2007. str. 32. ISBN 9789241563468.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Who Is at Risk for Sleep Apnea?«. NHLBI. 10. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 »How Is Sleep Apnea Diagnosed?«. NHLBI. 10. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 Ferri, Fred F. (2014). Ferri's Clinical Advisor 2015: 5 Books in 1. Elsevier Health Sciences. str. 1090. ISBN 9780323084307.
  7. ↑ De Backer W (Junij 2013). »Obstructive sleep apnea/hypopnea syndrome«. Panminerva Medica. 55 (2): 191–5. PMID 23676959.
  8. ↑ 8,0 8,1 »How Is Sleep Apnea Treated?«. NHLBI. 10. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  9. ↑ Al Lawati, Nabil M.; Patel, Sanjay R.; Ayas, Najib T. (Januar 2009). »Epidemiology, Risk Factors, and Consequences of Obstructive Sleep Apnea and Short Sleep Duration«. Progress in Cardiovascular Diseases. 51 (4): 285–293. doi:10.1016/j.pcad.2008.08.001.
  10. ↑ Auth, Patrick C. (2012). Physician Assistant Review (4 izd.). Lippincott Williams & Wilkins. str. 40. ISBN 9781451171297.
  11. ↑ Yentis, Steven M.; Hirsch, Nicholas P.; Ip, James (2013). Anaesthesia and Intensive Care A-Z: An Encyclopedia of Principles and Practice. Elsevier Health Sciences. str. 428. ISBN 9780702053757.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sindrom_apneje_med_spanjem&oldid=6278026«