Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Usposablja za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s produkcijo, zbiranjem, urejanjem, hrambo in posredovanjem zapisanega znanja v vseh oblikah - torej bibliotekarje, informatike in založnike, ki lahko delajo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih, knjigarnah, založbah in drugih medijskih hišah.

Zgodovina

Čeprav poznamo knjižnice in založbe v vseh zgodovinskih obdobjih od antike naprej, na tem področju dolgo ni bilo možnosti formalnega izobraževanja. V knjižnicah so v 20. stoletju strokovno delo opravljali delavci z gimnazijsko maturo, zahtevnejša in vodstvena dela pa delavci z univerzitetno izobrazbo, največkrat s humanističnega področja. Prva formalna oblika izobraževanja poklicnih knjižničnih delavcev v Sloveniji sta bila petmesečna strokovna tečaja v letih 1947 in 1949. V študijskih letih 1957/58 in 1963/64 je bila organizirana občasna enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike. To je bil prvi poskus rednega strokovnega izobraževanja za to področje po zaključeni srednji šoli v Sloveniji. V študijskem letu 1964/65 pa se je v program Pedagoške akademije v Ljubljani (zdaj Pedagoška fakulteta v Ljubljani) vključil redni dvoletni in dvopredmetni višješolski študij knjižničarstva. Učitelji za različne predmete so se tam usposobili še za delo v knjižnicah vseh vrst. Tako se je izobrazilo kar 22 generacij strokovnih delavcev. Večletna prizadevanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Univerzitetne knjižnice v Mariboru, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (zdaj Fakultete za družbene vede), Pedagoške akademije v Ljubljani in Filozofske fakultete v Ljubljani so obrodila sadove leta 1985, ko je bil potrjen visokošolski izobraževalni program bibliotekarstva in leta 1986, ko je bila za izvajalko tega programa določena FF. V marcu 1987 je bil objavljen prvi razpis in v študijskem letu 1988/1989 vpisana prva generacija študentov bibliotekarstva . Za vzpostavitev univerzitetnega študija bibliotekarstva si je posebej prizadeval zasl. prof. dr. Branko Berčič, ki je bil tudi prvi predstojnik novoustanovljenega oddelka. Tudi tu je bil sprva mogoč le dvopredmetni študij, torej študij bibliotekarstva in ene od drugih študijskih smeri na Filozofski fakulteti. Od študijskega leta 1996/7 naprej pa je bil mogoč tudi samostojen študij bibliotekarstva. Leta 1997/8 so se kandidati prvič vpisali v magistrski program in leta 1995 v doktorskega.

Organiziranost

Oddelek ima tri katedre:

• Katedro za biblotekarstvo vodi prof. dr. Primož Južnič
• Katedro za informacijsko znanost vodi prof. dr. Maja Žumer
• Katedro za knjigarstvo vodi prof. dr. Miha Kovač

Študijski programi

Dodiplomski študij

Dvopredmetni študij bibliotekarstva V obdobju od prvega vpisa v študijskem letu 1987/88 do 1995/96 je bilo mogoče bibliotekarstvo študirati le v povezavi z eno od drugih študijskih smeri na Filozofski fakulteti. Mnogi so na tak način študirali katerega od jezikov in bibliotekarstvo, geografijo, zgodovino, filozofijo ali pedagogiko in bibliotekarstvo. Kandidati so postali univerzitetni diplomirani bibliotekarji in filozofi, pedagogi itd. Usposobljeni so bili za delo v knjižnicah in s svojo drugo študijsko smerjo tudi za delo drugod. Zadnja generacija se je na ta način vpisala v študijskem letu 2005/6.

Enopredmetni študij bibliotekarstva Samo bibliotekarstvo je bilo mogoče študirati od leta 1996/97 dalje. V primerjavi z dvopredmetnim študijem, se študenti tu niso posvetili nobeni drugi znanosti ali disciplini. Pridobili pa so si naziv univerzitetni diplomirani bibliotekar. Usposobljeni so bili za delo v knjižnicah in podobnih ustanovah, npr. dokumentacijskih centrih, založbah in knjigarnah. Zadnja generacija se je na ta način vpisala v študijskem letu 2005/6.

Dodiplomski študij bibliotekarstva in informatike V študijskem letu 2006/7 je bila vpisana prva generacija študentov, ki so bibliotekarstvo in informatiko študirali po »bolonjski reformi« visokošolskega študija. Čeprav so vsebine predmetov že v dvopredmetnem in enopredmetnem študiju bibliotekarstva obsegale informatiko in založništvo, je preoblikovanje študijskega programa to vsebino tudi formalno prikazalo z uvedbo treh študijskih smeri. V prvem in drugem letniku je študij za vse študente enak, v tretjem letniku pa si študent izbere eno od študijskih smeri: bibliotekarstvo, informacijsko znanost ali knjigarstvo. Tako se usposobi za delo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih ter založbah in drugih medijskih hišah. Kandidat si po zaključenem študiju pridobi naziv univerzitetnega diplomiranega bibliotekarja in informatika.

Podiplomski študij

Magistrski študij do leta 2008 Od študijskega leta 1997/98 do 2008/9 je bil mogoč vpis v triletni magistrski študijski program bibliotekarstva. Študij je potekal na treh smereh: bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Kandidati so si pridobili naziv magistra oz. magistrice bibliotekarstva, informacijske znanosti ali knjigarstva.

Magistrski študij od leta 2009 Od študijskega leta 2009/10 poteka podiplomski študij na treh študijskih programih Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Medtem ko dodiplomski študij usposablja za osnovna strokovna dela, podiplomski usposobi za samostojno in vodstveno delo.

Magistrski študijski program Bibliotekarstvo Diplomant je usposobljen za samostojno delo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih ter podobnih ustanovah, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij in informacij. Opravlja lahko vsa zahtevnejša dela pri nabavi, obdelavi, urejanju in izposoji gradiva v knjižnicah ter posredovanju informacij. Usposobljen je za strokovna in vodstvena delovna mesta v splošnih, visokošolskih, nacionalnih in specialnih knjižnicah, knjižnicah za mladino itd. Pridobi si naziv magister oz. magistrica bibliotekarstva (mag. bibl.).

Magistrski študijski program Informacijska znanost z bibliotekarstvom Diplomant je usposobljen za strokovna in vodstvena delovna mesta v različnih informacijskih ustanovah, kjer so potrebna znanja s področja organizacije informacij tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu (mediji, vladne in uradne organizacije, arhivi, itd.) specialne in visokošolske knjižnice. Pridobi si naslov magister oz. magistrica informacijskih znanosti z bibliotekarstvom (mag. info. znan.).

Magistrski študijski program Založniški študiji Diplomant je usposobljen za samostojno delo v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v vseh gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost. Opravlja lahko vse zahtevnejša uredniška dela. Usposobljen je za strokovna in vodstvena delovna mesta v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v vseh gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost. Ob zaključku študija kandidat pridobi naslov magister oz. magistrica založniških študij (mag. založn.).

Doktorski študij do leta 2008/9 Doktorski študij je od leta 1995 potekal po petletnem individualnem programu. Kandidat si je z uspešnim zagovorom doktorske disertacije pridobil naziv doktorja znanosti s področja bibliotekarstva. Prvi doktorat s tega področja na Univerzi v Ljubljani je bil podeljen leta 1995 dr. Jožetu Urbaniji za disertacijo z naslovom: Strokovni in družbeni položaj knjižničarjev v razvoju knjižničarstva in v njegovi sodobni funkciji

Doktorski študij od leta 2009/10 poteka kot skupni doktorski študijski program Filozofske fakultete, v katerega je vključen doktorski študij informacijskih ved.

Nagrade za najboljše diplomsko in magistrsko delo

Berčičeva nagrada Od leta 2002 Oddelek podeljuje Berčičevo nagrado za najboljše diplomsko delo. Dr. Berčič ima posebne zasluge za obstoj Oddelka, zato se je vodstvu oddelka zdelo primerno, da nagrado poimenuje po njem. Nagrada je namenjena spodbujanju študentov, da bi se za diplomsko delo še posebej potrudili. Diploma s skromno denarno nagrado je podeljena za dosežke v preteklem koledarskem letu. Prva je leta 2002 nagrado prejela Jana Golob za delo Bibliografija Avgusta Pirjevca, mentor dr. Jože Urbanija.

Sajetova nagrada Od leta 2008 Oddelek podeljuje Sajetovo nagrado za najboljše magistrsko delo v preteklem koledarskem letu. Pobudnik in donator sredstev zanjo je prof.dr. Jerry D. Saye, predavatelj na School of Information and Library Science at the University of North Carolina at Chapel Hill. Prvo nagrado je leta 2008 prejela mag. Sabina Fras-Popović za delo z naslovom Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico, pripravljeno in obranjeno pod vodstvom doc.dr. Silve Novljan leta 2007.

Knjižna zbirka Bibliothecaria

V letu 1996 je Oddelek začel izdajati knjižno zbirko BiblioThecaria. Namenjena je objavljanju študijske, znanstvene in strokovne literature na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti, knjigarstva in založništva. Doslej je izšlo šestnajst del.

Knjižnica oddelka

Prva knjižnica za študente bibliotekarstva je bila na Pedagoški fakulteti, ne kot samostojna enota, ampak kot del Knjižnice Pedagoške fakultete. V tistem času so bila tudi predavanja še tam in na raznih drugih lokacijah. 1. februarja 1996 pa so bili izpolnjeni pogoji za odprtje knjižnice na sedanjem oddelku in zaposlili so prvo bibliotekarko Hedviko Pavlica, dipl. bibl. in prof. soc., ki je v knjižnici zaposlena še danes. Knjižnica BINK deluje v okviru OHK FF, ki je nastala 3. 4. 1996 kot krovna organizacija vseh (na žalost zaradi prostorske stiske) le virtualno združenih knjižnic vseh oddelkov FF. Njen prvi predstojnik je bil takratni predstojnik oddelka za bibliotekarstvo, dr. Martin Žnideršič. Leta 1999 je knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo postala prva knjižnica na Filozofski fakulteti, ki je imela dovolj gradiva v COBISS-u, da je lahko kot prva uvedla avtomatizirano izposojo. Zdaj ima vse gradivo evidentirano v COBISS-u, tako da je katalog vsem dostopen. Skozi vsa leta pa se je knjižnica samo še izboljševala. Leta 2005 so pridobili 4 nove računalnike in nov čitalniški prostor, kar je pomenilo velik korak naprej, še posebej v pogojih zelo velike prostorske stiske na Filozofski fakulteti. Knjižničarka, ki je zaposlena na oddelku, sodeluje tudi s kolegi v OHK, NUK, IZUM, UL, ZBDS, DBL in drugimi. Knjižnična zbirka, ki nastaja vse od leta 1991, ko je bil zabeležen prvi inventarni vnos, obsega 100.40 enot (maj 2015). V tehnološki opremljenosti je knjižnica pri vrhu OHK knjižnic. Obisk in izposoja se povečujeta tudi zaradi elektronskega dostopa za študente in možnosti za skupinsko delo v e-čitalnici. Knjižnično gradivo je dostopno v prostem pristopu, postavljeno pa je po UDK. Knjižnična zbirka obsega znanstveno in strokovno literaturo iz študijskih področij za vse nivoje študija. Knjižnica hrani vsa zaključna študijska dela oddelka. Posebno dragocena je založniška zbirka (signaturna oznaka SK) dr. Martina Žnideršiča, ki je vse življenje sistematično zbiral gradivo iz področja založništva in vsega, kar se tiče knjige in branja in knjižnic in je edinstvena v tem delu Evrope. Zaradi prostorske stiske je knjižnično gradivo postavljeno na več pod-lokacijah. V zbirki so tudi tuje znanstvene in strokovne serijske publikacije, katerih število zaradi manjših sredstev pada. Knjižnica objavlja informacije na dveh spletnih straneh, knjižničarka ima svoj blog. Novosti na policah so objavljene v mesečnem/občasnem biltenu novosti (ISSN C506-2012), tudi na spletih. Knjižničarka vodi bibliografijo raziskovalcev oddelka. Mogoča je tudi medknjižnična izposoja iz Slovenije in tujine.

Zborniki

Oddelek je od leta 1998 izdal pomembne zbornike, ki so v knjižni zbirki Bibliothecaria. Prvi je izšel leta 1998, Zbornik razprav, 10 let oddelka za bibliotekarstvo 1987-1997. Drugi je izšel leta 2005, Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Tretji pa je izšel leta 2007, Jubilejni zbornik ob 20 letnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80 letnici dr. Branka Berčiča.

Mednarodno sodelovanje oddelka

Mednarodno sodelovanje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se je začelo okoli leta 2000. Oddelek sodeluje s programom Erasmus. To je program Evropske unije, ki pokriva področje visokega šolstva. S tem programom je bilo realiziranih kar nekaj izmenjav študentov in profesorjev z nekaterimi evropskimi fakultetami oziroma univerzami, v okviru priznanih študijskih obdobij. Izkorišča se tudi program Leonardo da Vinci, ki je namenjen spodbujanju poklicnega in strokovnega usposabljanja. Oddelek pa ima sklenjene tudi neformalne sporazume s tujimi fakultetami in programi iz področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva in je včlanjen v združenje EUCLID, ki povezuje evropske visokošolske ustanove, ki izvajajo izobraževalne programe na tem področju. V okviru tega združenja je leta 2002 oddelek so-organiziral svojo prvo veliko mednarodno konferenco BOBCATSSS, ki je bila v Portorožu.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost

Oddelek intenzivno razvija raziskovalno dejavnost.  Vsak pedagoški delavec na svojem področju kandidira na natečaju ministrstva za znanost in tehnologijo, oddelek pa tudi na mednarodnih natečajih, predvsem v okviru evropske zveze. Člani oddelka se aktivno vključujejo tudi v mednarodne raziskave, ki pa večino potekajo pod okriljem IFLE  in preko NUK-a.  Prva raziskava na našem področju je bila opravljena že leta 1973.  Raziskovalno delo na oddelku je v zadnjem času resnično zacvetelo, o čemer pričajo odobreni projekti in pa seveda močna vpletenost v mednarodno sodelovanje.

Dosedanji projekti so potekali tako v Sloveniji, kot tudi drugod, saj so profesorji sodelovali tudi v mednarodnih projektih. Nekaj projektov, ki je potekali v Sloveniji: Novi modeli organizacije znanja (2004-2007), Novi pristopi k organizaciji znanja na področju pisne kulturne dediščine (prijava). In nekaj mednarodnih projektov, pri katerih so sodelovali naši profesorji: Guidelines for (electronic) national bibliographies, TEL-ME-MOR, European Digital Library (EDL).

Predstojniki

• 1987-1990 Dr. Branko Berčič
• 1990-1999 Dr. Martin Žnideršič
• 1999-2004 Dr. Jože Urbanija
• 2004-2006 Dr. Miha Kovač
• 2006-2008 Dr. Maja Žumer
• 2008-2010 Dr. Alenka Šauperl
• 2010-2015 Dr. Primož Južnič
• 2015- Dr. Miha Kovač

Znane osebnosti oddelka za bibliotekarstvo in informacijsko znanost in knjigarstvo

• Dr. Branko Berčič: diplomiral je leta 1950 na slavistiki FF v Ljubljani, kjer pa je tudi doktoriral. Od leta 1972 dalje je bil ponovno zaposlen v NUK-u, najprej kot vodja Bibliotekarskega strokovnega in raziskovalnega centra, nato pa pomočnik ravnatelja in ravnatelj. Bil je tudi predsednik Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije. Zaposlen je bil tudi na Oddelku za bilbiotekarstvo, ob njegovih 75-letnici pa se je oddelek odločil, da vsako leto podeli Berčičevo nagrado za najboljše diplomsko delo.
• Breda Filo: študirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 25. februarja leta 1955 je diplomirala iz latinskega in grškega jezika s književnostjo. Leta 1961 je opravila strokovni izpit za bibliotekarko, leta 1972 ji je bila priznana strokovna kvalifikacija višji bibliotekar, leta 1975 je pridobila naziv višji bibliotekar-specialist, leta 1979 je pridobila naziv bibliotekarski svetovalec. 27. aprila leta 1985 so jo izvolili za docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
• Dr. Bruno Hartman: Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Sodeloval je pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let urednik revij Knjižnica (1974–79) in Dialogi (1966–68).  Sodeloval je pri ustvarjanju Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.
• Dr. Gregor Kocijan: študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral iz slavistike. Leta 1983 je na ljubljanski Filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo Slovenska kratka pripovedna proza v drugi polovici 19. stoletja in po desetih letih (1993) postal redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Upokojil se je leta 1999, leta 2000 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Od leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pogodbeno predaval na Oddelku za bibliotekarstvo, prej pa tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.
• Dr. Jože Spanring: leta 1949 je dokončal študij agronomije na Poljoprivredno šumarskom fakultetu v Zagrebu, doktoriral pa leta 1977 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njegovo 42-letno pedagoško delo je bilo vezano z izobraževanjem slušateljev na vseh stopnjah študijskih usmeritev na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na podiplomskih programih iz informacijskih znanosti na univerzi v Zagrebu, predaval je tudi na FSPN in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na pobudo Branka Berčiča je leta 1983 uvedel proučevanje za raziskovalno delo in uporabo informacijskih virov na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete.
• Dr. Jože Urbanija: diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Podiplomski študij je vpisal na univerzi v Zagrebu in leta 1984 magistriral iz informacijskih znanosti – smer bibliotekarstvo. Doktoriral je na Filozofski fakulteti iz smeri bibliotekarskih znanosti in sicer kot prvi doktor na Oddelku za bibliotekarstvo. Zaposlen je bil na oddelku za bibliotekarstvo, kot docent in namestnik predstojnika. Predaval je osnove bibliotekarstva, sodobno organizacijo bibliotekarstva I., II., III., ter marketing in menedžment v knjižnicah, nekaj časa pa je bil tudi predstojnik oddelka.
• Majda Ujčič: diplomirala je leta 1959 na Oddelku za biologijo na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bibliotekarstvu se je še bolj posvetila leta 1965, ko je začela z delom v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki se je takrat imenovala Študijska knjižnica. Ko je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen Oddelek za bibliotekarstvo (1987), je pričela pogodbeno predavati bibliotekonomijo, kar je zanjo in za oddelek pomenilo začeti iz nič in pripraviti učne vsebine. S svojim znanjem je uspešno prispevala k razvoju oddelka. Pripravila je načrt razvoja knjižnice Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in jo do leta 1996 tudi vodila.
• Maks Veselko: vpisal se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je pridobival znanje na Oddelku za romanske jezike in književnost. Na tej fakulteti je diplomiral leta 1952. Leta 1956 je opravil strokovni bibliotekarski izpit, 1968 pa je dobil naziv višji bibliotekar. Leta 1981 se je zaposlil na Filozofski fakulteti, kjer je poučeval bibliotekonomijo in še nekatere druge bibliotekarske predmete. Kljub temu, da se je upokojil leta 1988, je do konca šolskega leta 1990/91 še vedno (pogodbeno) predaval na bibliotekarskem oddelku Filozofske fakultete.
• Dr. Mirko Popovič: bil je prvi slovenski doktor bibliotekarstva. Od 1988 je bil asistent za področje bibliotekarstva na Filozofski fakulteti in za področje družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede. Na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete je vodil predmet Bibliometrija, v študijskem letu 1991/1992 pa predmet Sodobna organiziranost bibliotekarstva in informatika. Bil je tudi izvoljen v naziv docenta.

Študentske dejavnosti

Obštudijska dejavnost študentov pomembno vpliva, ne samo na povezovanje študentov, ampak tudi na pridobivanje novih znanj in vključevanje študentov v knjižničarsko stroko. Najprej je bil ustanovljen Klub študentov bibliotekarstva Filozofske fakultete. Klub je bil ustanovljen leta 1996, poimenovali pa so ga BIBLIOFF. Ustanovljen je bil z namenom, da razgiba študentsko dejavnost na oddelku. Leta 1997 pa so ustanovili Sekcijo študentov bibliotekarstva v okviru ZBDS. Z ustanovitvijo sekcije so študenti dobili možnosti udeležbe in aktivnega sodelovanja pri organizaciji in izvedbi strokovnih posvetovanj ZBDS (Združenje bibliotekarskih društev Slovenije)  in njenih sekcij. Študenti bibliotekarstva se udeležujejo tudi simpozijev BOBCATSSS, ki ga organizirajo študenti evropskih univerz s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva.

Skoraj od samega začetka pa so na oddelku potekale strokovne ekskurzije za študente. Na začetku so bile organizirane s strani profesorjev, nato pa so organizacijo prepustili študentom samim. Redno so prirejali strokovne ekskurzije v pomembnejše slovenske knjižnice in tudi v nekatere knjižnice  v tujini. Ekskurzije so lepa priložnost, da si študenti ogledajo tuje bibliotekarske prakse.

Študenti bibliotekarstva pa imajo tudi bralni klub, ki je nastal marca 1999, na pobudo oddelčne bibliotekarke Hedvike Pavlica. Namen kluba je vzpodbujati branje in bralno kulturo, ter pospeševati razvoj vseh oblik pismenosti. V koncept bralnega kluba seveda ni spadala obvezna literatura.  Hkrati pa je bralni klub omogočil študentom tudi neformalno druženje, znotraj katerega so se tesneje povezali študenti različnih generacij.

Skozi vsa leta pa so študenti poleg vseh drugih aktivnosti sodelovali tudi v študentskem svetu in študentski organizaciji Filozofske fakultete.

Deluje pa tudi tutorska skupina, ki s svojimi izkušnjami in znanjem pomaga študentom nižjih letnikov pri študijskih problemih in jim omogoča lažji začetek študija.

Vizija oddelka

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika je usposobiti strokovnjaka za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s produkcijo, zbiranjem, urejanjem, hrambo in posredovanjem zapisanega znanja v vseh oblikah – torej bibliotekarje, informatike in založnike, ki lahko delajo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih, knjigarnah, založbah in drugih medijskih hišah. Program daje osnove tudi za nadaljevanje študija na magistrski in/ali specialistični stopnji ter za vseživljenjsko strokovno in znanstveno usposabljanje, saj kandidati pridobijo znanja in spretnosti za obvladanje sveta informacij. 

Štubidu

Štubidu je revija študentov bibliotekarstva – Študentov bibliotekarstva duh. S prekinitvami  izhaja od leta 1999 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (BINK) Filozofske fakultete. Prva številka je izšla leta 1999 na A3 listu, vsaka naslednja številka pa je imela več strani. Prva urednika sta bila Tanja Curhalek in Dare Majcenovič. Štubidu se je skozi vsa ta leta izoblikoval do podobe, ki jo lahko vidimo danes.

Namen Štubiduja je vzpodbujati sodelovanje med študenti in profesorji, medgeneracijsko druženje študentov in pa promocija Oddelka BINK. Študentje imajo možnost, da lahko brez omejitev objavljajo svoje članke. Tematike člankov pokrivajo čim več področij z vseh treh študijskih smeri: bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo.

Štubidu pa je tudi promocijsko gradivo na informativnih dnevih bodočim študentom. Izhaja dvakrat na leto, v zimskem in letnem semestru. Revija je brezplačna, zaželen pa je prispevek za delovanje SŠB.

Glej tudi

• WikiProjekt Bibliotekarji o romanih

Zunanje povezave

• Spletna stran Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Arhivirano 2015-01-16 na Wayback Machine.
• Knjižna zbirka BiblioThecaria

Posnetki in informacije o Berčičevi in Sajetovi nagradi

• Seznam dobitnikov Berčičeve nagrade
• Prva dobitnica Golob, Jana. (2002). Bibliografija Avgusta Pirjevca(COBISS)
• Podelitev prve Sajetove nagrade
• Prva dobitnica: Fras-Popović, Sabina. (2007). Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico. (COBISS)
• Dr. Jerry D. Saye, School of Information and Library Science at the University of North Carolina at Chapel Hill

Študentska skupnost

• Sekcija študentov bibliotekarstva