Pojdi na vsebino

Osrednjeslovenska statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Osrednjeslovenska regija)
Osrednjeslovenska statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. Vir: SURS
Prebivalstvena piramida, osrednjeslovenska, 2023

Osrednjeslovenska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Osrednjeslovenska statistična regija v besedi

[uredi | uredi kodo]

Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa naša druga največja statistična regija.

Obsega 11,5 % površine Slovenije

Osrednjeslovenska statistična regija, ki meri 2.334 km2, je druga največja za jugovzhodno Slovenijo. Leta 2023 je tukaj živela več kot četrtina vseh prebivalcev države (26,6 %). Z gostoto 242 prebivalcev na km2 je bila najgosteje poseljena regija v državi.

Prebivalstvo

Povprečna starost tukajšnjih prebivalcev je bila sredi leta 2023 najnižja (42,5 leta) med vsemi regijami. Starostna sestava prebivalstva je bila ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami najmanjši (19,5 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa sta imeli skupaj z gorenjsko drugi največji (15,6 %).

Osrednjeslovenska je imela najvišji naravni prirast (–0,5 na 1.000 prebivalcev), čeprav je bil tudi tukaj negativen. Na 1.000 prebivalcev je umrlo najmanj prebivalcev (skoraj 9), rodilo pa se jih je okoli 8. Najvišji med regijami je bil tukaj tudi skupni prirast (7,0 na 1.000 prebivalcev). Osrednjeslovenska regija je imela tudi najvišji indeks feminitete (102,2), kar pomeni, da sta v regiji na 100 moških prebivali 102 ženski.

Ob rojstvu vseh otrok so bile matere stare povprečno 31,7 leta (starejše so bile le v goriški in obalno-kraški), ob rojstvu prvega otroka pa 30,5 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je bil tukaj eden najmanjših, 50,9-odstoten. Dečki, rojeni leta 2023 v tej regiji, lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje trajalo povprečno 80,1 leta, deklice pa 84,7 leta, v obeh primerih druga najvišja starost med regijami. Povprečna starost umrlih je bila druga najvišja, 79,6 leta. Pred njo se je uvrstila le goriška, kjer je bila višja za pol leta.

Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi največji; z 10,8 % se je uvrstila za obalno-kraško, kjer je delež znašal 14,9 %.

Med regijami je bil tukaj drugi najvišji delež otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (84,0 %); višji je bil le v pomurski (84,4 %). Po izobrazbeni sestavi prebivalcev je med regijami izstopala: 41,5 % prebivalcev (25–64 let) je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo. Po tem deležu je bila vodilna (8,2 odstotne točke več od povprečja). Poleg tega je imela najmanjši delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo (9,9 %). Ta je bil za 6 odstotnih točk manjši kot v pomurski regiji, kjer je bil delež največji v Sloveniji (15,9 %). Okoli polovica (48,6 %) preostalih prebivalcev je imela srednješolsko izobrazbo, kar je bil prav tako najnižji delež med regijami. V osrednjeslovenski in goriški je bilo na 1.000 prebivalcev 36 študentov, največ med regijami.

Razmere na trgu dela

Po indeksu delovne migracije (133) je bila v 2023 osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, prebivajočih v tej regiji. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. V njej je prebivalo okoli 252.000 delovno aktivnih, 226.000 oz. 90 % pa jih je v njej tudi delalo. Osrednjeslovenska je edina regija s presežkom delovnih mest; vsak dan je v to regijo na delo prihajalo okoli 109.500 dnevnih migrantov, največ iz gorenjske (več kot 23.000) in savinjske (okoli 14.600) regije ter jugovzhodne Slovenije (okoli 14.000). Stopnja delovne aktivnosti je znašala 70,6 % (Slovenija 69,3 %), stopnja brezposelnosti pa je bila s 3,6 % ravno pod državnim povprečjem (3,7 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila na ravni regij najvišja; znašala je 1.567 EUR in je bila za 8 % oz. 122 EUR višja od letnega povprečja neto mesečnih plač v celotni Sloveniji.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je obsegal 44.567 EUR in bil tako najvišji med regijami ter za 48 % nad državnim povprečjem. Osrednjeslovenska je bila tudi edina, kjer je BDP na prebivalca presegal slovensko povprečje. Regija je ustvarila 39,3 % slovenske bruto dodane vrednosti, največji delež (45,8 %) v storitvenih dejavnostih. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v tej regiji najvišji in je znašal 17.372 EUR. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za 4,6 %.

V osrednjeslovenski regiji je delovalo tudi največ podjetij, okoli 78.200 oziroma okoli tretjina vseh v Sloveniji. Skupno so zaposlovala nekaj več kot 397.300 ljudi oziroma vsako povprečno 5,1 osebe, kar je bilo prav tako najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci osrednjeslovenske regije v povprečju ocenili s tretjo najvišjo povprečno oceno, s 7,8 (na lestvici do 10). Enako povprečno oceno so podali prebivalci posavske regije in jugovzhodne Slovenije, bolj zadovoljni pa so bili v gorenjski in zasavski regiji. Stopnja tveganja revščine je bila v tej in gorenjski regiji najnižja, v vsaki 9,6-odstotna, stopnja tveganja socialne izključenosti pa druga najnižja, 10,6-odstotna. Tukaj je bil najvišji delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi njegovi člani privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, znašal je 88 %. Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev v znesku 770 EUR, je bil eden najvišjih, 81 %.

Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo drugo najmanjše (555), ti pa so bili povprečno najmlajši med regijami (10,3 leta).

Okolje

Regija je imela najnižji delež prečiščene odpadne vode pred izpustom iz javnega kanalizacijskega (52,8 %). Nastala je druga največja količina komunalnih odpadkov, znašala je 571 kilogramov na prebivalca (53 kilogramov več od povprečja v Sloveniji). Od nastalih komunalnih odpadkov je bilo ločeno zbranih 76,8 %, kar je bil drugi najvišji delež med regijami.

Sestavlja jo 25 občin

Več kot polovica prebivalcev osrednjeslovenske regije (53 %) je na sredini leta 2023 živela v občini Ljubljana (297.432). Druga največja po številu prebivalcev je bila občina Domžale s 37.697 prebivalci. Šest občin v regiji je imelo manj kot 5.000 prebivalcev, najmanj občina Horjul s 3.015 prebivalci. Občina Ljubljana je z 275 km2 vodilna v regiji tudi po površini, na ravni države pa tudi po gostoti poseljenosti. S 1.082 prebivalci na km2 je bila najgosteje poseljena občina v Sloveniji; sledila je občina Maribor s 768 prebivalci na km2.[1]

Prikazan je indeks delovne migracije, ki je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) po delovnem mestu in številom delovno aktivnih prebivalcev po prebivališču, pomnoženo s 100. Ta indeks odraža presežek oz. primanjkljaj delovnih mest. Vir: SURS
Indeks delovne migracije, statistične regije, 2023 - STAGE

Osrednjeslovenska statistična regija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2023
2.334
 Gostota naseljenosti , 1. 7. 2023
240,5
Število prebivalcev, 1. 7. 2023
564.297
 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2023
42,5
Naravni prirast, 2023
–294
 Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2023
15,6
Število učencev v osnovnih šolah, 2023/2024
55.274
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2023
19,5
Število dijakov (po prebivališču), 2023/2024
21.371
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
–0,5
Število študentov (po prebivališču), 2023/2024
20.319
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
7,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2023
257.945
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
7,0
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
305.955
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2023
9,9
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
28.347
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2023
41,5
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2023
2.442,39
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2023
70,6
Število podjetij, 2023
78.229
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2023
1,5
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2023
25.144
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2023
44.567
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
57.397
 Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2023
1,8
Število prihodov turistov, 2023
1.238.170
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2023
555
Število prenočitev turistov, 2023
2.557.730
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2023
400
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.
  2. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osrednjeslovenska_statistična_regija&oldid=6401116«