Pobiti kamani
 | Ta članek je grob prevod. Morda gre deloma ali v celoti za strojni prevod ali za delo prevajalca, ki slabo pozna izvorni ali ciljni jezik. |
| Pobiti kamani | |
|---|---|
 Skalne formacije | |
  Lega v Bolgariji | |
| Lokacija | oblast Varna, Bolgarija |
| Bližnje mesto | Aksakovo |
| Koordinati | 43°13′35″N 27°42′24″E / 43.22639°N 27.70667°E |
| Površina | 13 km² |
Pobiti kamani (bolgarsko Побити камъни, latinizirano: Pobiti kamăni, v prevodu »Zasajeni kamni«), cevaste konkrecije, oblikovane okoli »dvigajočih se metan tekočinskih oblakov«, so puščavi podoben kamniti fenomen na severozahodni meji oblasti Varna v Bolgariji.
Kamnite stebre je prvi opisal ruski arheolog in zgodovinar Viktor Tepljakov leta 1829.[1] Zaradi ohranitve so bili Pobiti kamni v poznih 1930-ih razglašeni za naravno znamenitost.
Kamniti stebri so bili v starih časih sveto mesto.
Izvor
[uredi | uredi kodo]Obstaja več teorij o izvoru pojava. Pionirske hipoteze lahko v grobem razdelimo v dve skupini: nakazujejo organski ali abiotski izvor. Po prvem so formacije posledica aktivnosti koral (vendar podrobne raziskave ne kažejo koral), medtem ko drugi pojav pojasnjuje s prizmatičnim preperevanjem in dezertifikacijo kamnin, nastajanjem peska in apnenčastih konkrecij ali spodnje eocenske mehurjaste grebene.
Na podlagi petrografskih raziskav in geokemičnih raziskav stabilnih izotopov ter na podlagi terenskih opazovanj obstajajo dokazi, da predstavljajo te strukture izjemen ostanek paleo-ogljikovodikovega sistema pronicanja (nizkomagnezijski kalcitni cementi so v težkem ogljikovem izotopu 13C močno izčrpani). Poti kroženja tekočin so ohranjene kot v pesku strjeni stebri, ki so po nedavni odstranitvi peska ustvarili puščavi podobno pokrajino. Dinamično rekonstrukcijo izvora teh struktur, procese premikanja tekočin in mikrobsko mediacijo oksidacije ogljikovodikov, ki vodi v obarjanje karbonatov, so preučevali De Boever in sod. (2009).[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Pobiti Kamani zavzemajo območje, dolgo 8 km in široko 3 km, ki poteka od severa proti jugu. Ta kamnita tvorba je redek naravni pojav. Gre za kamnite stebre, visoke od 5 do 7 m (nekateri tudi do 10 m) in debeline od 30 cm do 3 m, z zelo različnimi prerezi. Nekateri stebri so razlomljeni na dva ali več kosov. Stojijo pokonci v pokrajini, posamezno ali v skupinah, kot bi jih močna sila namenoma zabila v pesek. Od tod tudi ime Pobiti kamani, kar lahko prevedemo kot »Zabiti kamni« ali »Posajeni kamni«. Zaradi podobnosti z okamenelim gozdom se včasih uporablja izraz kamniti gozd, ki ga ne smemo zamenjevati s kamnitim gozdom, kraško pokrajino v avtonomnem okrožju Šilin na Kitajskem.
Stebri nimajo trdne podlage. So votle in napolnjene s peskom. Poleg vidnih stebrov so še drugi stebri, ki so skriti v zemlji. Ti skriti stebri so razporejeni pod zemljo v treh etažah. Ta nadstropja so izpostavljena le v skupini stebrov Karierata, tako da so vidne skupno štiri plasti stebrov, ki segajo v skupno višino 25 m. Vsaka plast stoji na svoji osnovni plasti apnenca, ki imajo verjetno vse enak mehanizem nastanka.
Obstaja sedem skupin kamnitih stebrov.
Na primer, Dikilitaš, glavna skupina, vključuje več kot 350 kamnov. Strašimirovo ima štiri vrste kamnov, ki so značilni po svojih 'izbočenih' srednjih segmentih.[3]
Mnogi kamniti stebri spominjajo na živali ali ljudi in so dobili ustrezna imena: Kamniti varuh, Kamela, Prestol, Kamniti gozd, Lev, Slap.
Septembra 2020 je Reuters poročal, da je po družbenih medijih krožila podoba Pobitih kamanov, narejena s fotošopom rdeče, pod lažnimi trditvami, da gre za »izvirno NASA-ino fotografijo Marsa«.[4]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The Petrified Forest (The Stone Forest)«. Visit.Varna.bg (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2022.
- ↑ De Boever, Eva; Birgel, Daniel; Thiel, Volker; Muchez, Philippe; Peckmann, Jörn; Dimitrov, Lyubomir; Swennen, Rudy (september 2009). »The formation of giant tubular concretions triggered by anaerobic oxidation of methane as revealed by archaeal molecular fossils (Lower Eocene, Varna, Bulgaria)«. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology. 280 (1–2): 23–36. Bibcode:2009PPP...280...23D. doi:10.1016/j.palaeo.2009.05.010. ISSN 0031-0182.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Dimitrov, Lyobomir. »Pobitite Kamani: Lower Eocene Bubbling Reefs«. varna-bg.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. novembra 2019. Pridobljeno 12. maja 2022.
- ↑ »Fact check: NASA did not use photoshopped image of Bulgarian rock formation«. Reuters (v angleščini). 3. september 2020. Pridobljeno 13. maja 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Pamouktchiev, Angel (1999). »A new point of view over the phenomenon "Pobitite kamani" ("Dikilitash") near Varna«. Annuaire de l'Université de Sofia "St. Kliment Ohridski", Faculté de Géologie et Géographie (v bolgarščini, francoščini in angleščini). 90 (1 - Géologie): 10–26. Pridobljeno 8. aprila 2024.
- Spratt, Thomas Abel Brimage (1857). »On the Geology of Varna, and the Neighbouring parts of Bulgaria«. Quarterly Journal of the Geological Society. 13: 73-83. Pridobljeno 8. aprila 2024 – prek Internet Archive.
- Toula, Franz (1890). »Geologische Untersuchungen im östlichen Balkan und in den angrenzenden Gebieten«. Denkschriften der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Mathematisch-Naturwissenschaftliche Classe (v nemščini). Wien (57): 366– 377. Pridobljeno 8. aprila 2024 – prek Internet Archive.
- Pobiti Kamani - Photo gallery
- The Stone Forest - photo: I.Generalov
- Prodanov, Bogdan; Keremedchiev, Stoyan; Dimitrov, Lyubomir; Andreeva, Nataliya (24. avgust 2019). »Seabed Morphology of the Varna Bay Coastal Zone, Bulgarian Black Sea«. Proceedings of the Bulgarian Academy of Sciences. doi:10.7546/crabs.2019.08.10. S2CID 202178264.