Le vkup uboga gmajna
Le vkup, uboga gmajna, poznana tudi kot Puntarska, je slovenska revolucionarna pesem, ki jo je napisal Mile Klopčič leta 1936.[1] Pesem govori o velikem Slovenskem kmečkem uporu, ki se je zgodil leta 1515.
Melodija pesmi je prevzeta iz nemške pesmi iz 1920-ih, Wir sind des Geyers schwarzer Haufen (Mi smo Geyerjove črne čete), posvečene nemškem kmečkem uporu leta 1524.[2] in vodji upora, Florijanu Geyerju. Melodijo si je leta 1919 izmislil Fritz Sotke (1902–1970), ki je kasneje pristopil k nacional socialistom.[3][4] V drugi svetovni vojni, je bila nemška verzija te pesmi, neuradna himna 8. SS konjičke Divizije Florijan Gajer.[5]
Pesem je bila prepevana tudi po srbskohrvaškem, pod imenom Seljačka, ali tudi kot, Mi smo Gupca muške čete.[6]
Danes se Puntarska pesem pogosto šteje kot narodna in zgodovinska pesem.[7]
Nastanek pesmi
[uredi | uredi kodo]Glavni članek: Slovenski kmečki upor (1515).
.jpg)
»Le vkup, le vkup uboga gmajna!« in »Stara pravda!« so v začetku 16. stoletja vzklikali slovenski kmetje v uporih proti fevdalni gospodi. Ta dva zgodovinska okruška sta bila podlaga pesniku Miletu Klopčiču za pesem Puntarska, ki jo je leta 1936 napisal za dramo Velika puntarija Bratka Krefta.
Puntarsko pesem so prevzeli tudi komunisti, zaradi svojega besedila, ki opisuje upore proti bogati gospodi. Zaradi tega, se ta pesem še vedno pogosto prepevava med partizanskimi pevskimi zbori v Sloveniji.
Beseda gmajna prihaja iz nemške besede gemein, v pomenu, pogost ali splošen in je označavala pripadnika preprostega naroda, pogosto s negativno konotacijo.[8][9]
Slovensko besedilo
[uredi | uredi kodo]
Le vkup, le vkup, uboga gmajna,
heja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna,
heja, hejo!
Zimzelen za klobuk!
Punt naj reši nas tlačanskih muk.
Le vkup, v poslednji boj, tlačani,
heja, hejo!
Sedaj se kmečka gmajna brani,
heja, hejo!
Puško, meč, kopje v dlan!
Bije za svobodo se tlačan!
Iz grajskih kevdrov teče vino,
heja, hejo!
Zažgali grofu smo graščino,
heja, hejo!
Grad gori, grof beži,
vino teče naj, če teče kri![6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ana Hofman, Novi život partizanskih pesama (str. 15), Beograd 2016.
- ↑ USMENA REVOLUCIONARNA POEZIJA KOD JUŽNIH SLAVENA
- ↑ »Heinrich von Reder«. bavarikon. Pridobljeno 10. novembra 2020.
- ↑ Klee, Ernst (2007). Das Kulturlexikon zum Dritten Reich : wer war was vor und nach 1945 (v German). Frankfurt am Main: S. Fischer. ISBN 978-3-10-039326-5. OCLC 85243554.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Vgl. Martin Broszat et alii:Von Stalingrad zur Währungsreform: zur Sozialgeschichte des Umbruchs in Deutschland, Oldenbourg Vlg. München 1990 S 31
- ↑ 6,0 6,1 https://znaci.org/poezija/puntarska.php
- ↑ https://narodne-pesmi.si/pesmi/partizanske-pesmi/puntarska/
- ↑ https://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=fFZnWxE%25253D
- ↑ https://en.wiktionary.org/wiki/gemein#German
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Puntarska pesem Arhivirano 2024-07-14 na Wayback Machine. 2024#-07#-14 Na Wayback Machine#-v s prevodima