Pojdi na vsebino

Či

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Qi)
Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge znake.
kaligrafija kitajske pismenke za či.

Či (poenostavljeno kitajsko: 气; tradicionalno kitajsko: 氣; pinjin: qì; Wade–Giles: ch'i; Jyutping: hei, v kitajski izgovorjavi kot ći) je v skladu z nazori tradicionalne kitajske medicine bistvena dejavna sestavina vsega živega.[1][2][3] Či pogosto prevajamo kot življenjsko energijo, bioenergijo ali življenjsko silo. Či je osrednji pojem tradicionalne kitajske medicine, kitajskih borilnih veščin in čigunga, posredno pa se nanj naslanjata tudi feng šuj in kitajska razlaga usode. Dobesedni prevod za či je dih, zrak, plin.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Logogram či svoji tradicionalni obliki 氣 predstavlja »hlape (气), ki se dvigujejo iz riža (米), ki se kuha«.[4] Obstaja tudi razlaga, po kateri zgornji del pismenke predstavlja posodo za vodo z ročajem, spodnji del pa tri plamene (ognja).[5]

Opredelitev

[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejše omembe qija prihajajo iz 5. stoletja pr.n.š. čiju analogne koncepte srečamo tudi izven Kitajske, zlasti pa v Aziji. Koncepte, ki so podobni kitajskemu konceptu qi, lahko najdemo v mnogih kulturah; npr. prano v vedizmu, mano v havajski kulturi, Lüng v tibetanskem budizmu in vitalna energija v zahodni filozofiji, kjer se srečujemo tudi s pojmom humorjev. Kadar pojem či uporabljajo pisci in praktikanti različnih ezoteričnih smeri ali alternativne medicine, lahko nekatere poteze čija razlagamo v smislu ezoterične energije. Elemente qija lahko najdemo tudi v popularni kulturi, npr. kot Silo v Vojni zvezd.[6] Zahodnjaški pojmi kot so energeia, élan vital oziroma vitalizem imajo podoben pomen.[7]

Prve omembe življenjske energije srečamo v Vedah (okrog 1.500 do 1.000 pr.n.š.).[8] Prvo kitajsko delo, ki je natančno določalo poti čija po telesu, je Medicinska klasika Rumenega cesarja (Huangdi Neijing) iz 2. st.pr.n.š. [9][10]

Klasificiranje čija po kriteriju teže

[uredi | uredi kodo]

Že zgodaj so nekateri kitajski misleci pričeli govoriti o več vidikih čija:[11]

  1. najtežji deli čija naj bi ustvarili trdne predmete;
  2. lažji delci čija naj bi ustvarili vodo;
  3. najlažji delci čija pa naj bi ustvarili življenjski dih, ki oživlja bitja.

Klasificiranje čija po kriteriju prirojenosti

[uredi | uredi kodo]

Po kriteriju prirojenosti či delimo na:[12]

  1. juan či - to je prirojeni ali prenatalni či, ki ga pridobimo z rojstvom in geni;
  2. pridobljeni či, ki ga pridobimo skozi življenje in sicer iz hrane, zraka in vode.

Klasificiranje po kriteriju treh prvobitnih sil

[uredi | uredi kodo]

Glede na tri prvobitne sile či delimo na:[13]

  1. nebeški či- predstavljal naj bi energijo sonca, lune, planetov in zvezd ter vremenske vplive;
  2. zemeljski či- predstavljal naj bi vplive oblik okolja in zemljinega magnetnega polja;
  3. človeški či- predstavljal naj bi či, ki ga pridobimo ob rojstvu.

Klasificiranje čija po kriteriju učinkov v prostoru

[uredi | uredi kodo]

V feng šuiju glede na ugodne ali škodljive učinke v prostoru či delimo na:[14]

  1. šeng či ali ugodni či (povezan je npr. z lepim razgledom, prijetnimi zvoki, lepimi dišavami…);
  2. ša či ali neugodni či (povezan je npr. s slabim razgledom, motečimi zvoki, smradom….)

Medicina in koncept čija

[uredi | uredi kodo]

Vloga čija v tradicionalni kitajski medicini

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Tradicionalna kitajska medicina
Po nazorih TKM naj bi se či gibal po različnih poteh ali meridianih

Po nazorih tradicionalne kitajske medicine (TKM) naj bi či po telesu krožil po energijskih kanalih.[15] Simptomi različnih bolezni naj bi bili le posledica motenega oziroma neuravnovešenega pretoka qija po meridianih kakor tudi pomanjkanja oziroma neravnovesja čija v glavnih organih (zang fu).[16] TKM pogosto poskuša olajšati ta neravnovesja s pomočjo prilagajanja pretoka či z uporabo različnih tehnik kot so zeliščarstvo, ustrezna dieta, čigung, taidžičvan in ostale borilne veščine, moksibucija, tui na in akupunktura.[17][18]

Akupunktura in moksibucija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Akupunktura

Akupunktura je podzvrst TKM, njena glavna značilnost pa je zabadanje igel na tista mesta telesa (akupunkturne točke), kjer naj bi bilo po doktrini TKM možno učinkovito manipuliranje s čijem. Akupunkturisti pogosto uporabljajo tehniko moksibucije.

Znanstveno preučevanje vloge qija v medicini

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bilo zlasti na področju TKM in akupunkture opravljenih kar nekaj raziskav o čiju, pa tem raziskavam manjka primerljivo izrazoslovje.[19] Nekatere študije trdijo, da je qi mogoče meriti, vendar znanstvena skupnost zavrača obstoj čija. Po drugi strani pa je či možno razlagati tudi kot metaforo za biološke procese in vsaj v tem smislu či obstaja.[20][21]

V Združenih državah že od leta 1997 obstaja soglasje o tem, da je takšne koncepte kot je qi težko uskladiti s sedaj poznanimi biomedicinskimi spoznanji.[22] Leta 2009 je bil objavljen ameriški članek o preučevanju vpliva »notranjih vaj« čigunga na obvladovanje bolečin, pri čemer ni bilo mogoče zaznati nobenih učinkov.[23] Toda po drugi strani je bila leta 2010 opravljena obsežna raziskava o čigungu, ki je pokazala zaznavne vplive vadbe čigunga, npr. na imunski sistem, obtočila, gostoto kosti, telesne funkcije, raziskava pa vsebuje tudi poročila o zmanjševanju bolečin kot posledici vadbe čigunga.[24]

Ostale prakse, ki vključujejo koncept qija

[uredi | uredi kodo]
To poslopje naj bi zaradi kvadratne luknje v njem oddajalo ugodni či ali šeng či

Feng šui

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Feng šui

Feng šui je kitajska veščina geomantije, pri čemer prostor urejamo glede na ravnovesje qija v povezavi s petimi elementi in konceptom jin in jang. S feng šuijem naj bi poiskali ugodno okolje s prijetnim razgledom in okoljem ter tam ob primernem času zgradili ali preuredili določeno zgradbo, tako, da bi nas obdajal ugodni prostorski či (šeng či).[25]

Pravilna vadba čigunga naj bi pomagala uravnovešati či

Čigung

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Čigung

Čigung (气功 ali 氣功) pomeni telesno ali umsko vadbo, ki pogosto vsebuje usklajevanje dihanja, gibov in zavedanja, z namenom, da bi uskladili či. Večina čigung vaj temelji na ritmičnem dihanju, usklajenem s počasnimi stiliziranimi gibi in sproščenostjo uma, pri čemer s pomočjo vizualizacije usmerjamo pretok čija.[26][27][28]

Borilne veščine

[uredi | uredi kodo]

Koncept čija sprejemajo mnoge kitajske, korejske in japonske borilne veščine tako pri notranjem nejdžja kot zunanjem treningu.[29][30] Med najbolj znanimi »notranjimi« vajami, ki se osredotočajo na koncept čija, so npr. bagvadžang, šingjičvan, taidžičvan in aikido.

Pri nekaterih borilnih veščinah igrajo poseben pomen »prikazi« moči čija, npr. prikaz negibnega telesa, neupogljive roke itd. Vse te »prikaze« je mogoče obrazložiti s pomočjo biomehanike in fizike.[31][32]

Zapisi kitajskih izrazov
Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapis
bagvadžang Baguazhang či Qi čigung Qigong
fengšui Fengshui juan či yuan qi nejdžja neijia
šeng či sheng qi šingjičvan Xingyiquan taidžičvan Taiji quan

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ primerjaj z: Deng Yu et al. (2003). Ration of Qi with Modern Essential on Traditional Chinese Medicine Qi: Qi Set, Qi Element. Iz: Journal of Mathematical Medicine, 16(4)
  2. ↑ Ho, Peng Yoke (Oktober 2000). Li, Qi, and Shu: An Introduction to Science and Civilization in China. Dover Publications. ISBN 0486414450.
  3. ↑ Frantzis, Bruce Kumar (2008). The Chi Revolution: Harnessing the Healing Power of Your Life Force. Blue Snake Books. ISBN 1583941932.
  4. ↑ Skinner Susan (1995): Understanding Clinical Investigations:A Quick Reference Manual. Elsevier Health Sciences
  5. ↑ Lam Kam-Chuen, (1999). Chi Kung: Chinese Exercises for Quieting the Mind and Strenghtening the Body. New York, Broadway Books. Str. 25.
  6. ↑ Porter, John A. (2003). The Tao of Star Wars. Humanics Trade Group. ISBN 978-0-89334-385-9.
  7. ↑ *Sachs, Joe (2005), »Aristotle: Motion and its Place in Nature«, Internet Encyclopedia of Philosophy
  8. ↑ Avari, Burjor (2007), India: The Ancient Past, London: Routledge.
  9. ↑ Deng Yu, Zhu Shuanli, Deng Hai (2002). Generalized Quanta Wave with Qi on Traditional Chinese Medecine Iz: Journal of Mathematical Medicine, 2002, 15(4)
  10. ↑ Ni Maoshing, (1995). The Yellow Emperor's Classic of Medicine. Shambhala Publications, Boston MA.
  11. ↑ glej tudi: Wei Zhengtong (1977). Zhong Guo Zhexue Cidian, Da Lin Publishing Company, Taipei.
  12. ↑ Liang, Shou-Yu; Wen-Ching, Wu (1997). Qigong Empowerment: A Guide to Medical, Taoist, Buddhist, and Wushu Energy Cultivation. Way of the Dragon Pub. str. 27. ISBN 1889659029.
  13. ↑ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA, str. 43-47.
  14. ↑ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA, str. 49-51.
  15. ↑ Denis Lawson-Wood, Joyce Lawson-Wood (1964). Acupuncture Handbook. Health Science Press, str. 4, 133.
  16. ↑ Glej: Lawson- Wood & Lawson-Wood (1964).
  17. ↑ Wu, Kung-tsao (2006) [1980]. Wu Family T'ai Chi Ch'uan (吳家太極拳). Chien-ch’uan T’ai-chi Ch’uan Association.
  18. ↑ Lawson- Wood & Lawson-Wood (1964): str. 78f.
  19. ↑ White, Peter; Golianu, Brenda; Zaslawski, Chris; Seung-Hoon, Choi (2006). »Standardization of Nomenclature in Acupuncture Research (SoNAR)«. Evidence-based Complementary and Alternative Medicine. 4 (2): 267–270. doi:10.1093/ecam/nel095. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2010. Pridobljeno 2. junija 2012.
  20. ↑ Milburn, Michael A. (2001). The future of healing: exploring the parallels of Eastern and Western medicine. Freedom, Calif.: Crossing Press. ISBN 978-1-58091-065-1.
  21. ↑ Wisneski, Leonard A.; Anderson, Lucy (2009). The Scientific Basis of Integrative Medicine, Second Edition. CRC. ISBN 978-1-4200-8290-6.
  22. ↑ »Acupuncture: National Institutes of Health Consensus Development Conference Statement«. National Institutes of Health. 3.–5. november 1997. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2011. Pridobljeno 15. januarja 2007.
  23. ↑ Lee MS, Pittler MH, Ernst E. (200). Internal qigong for pain conditions: a systematic review. Journal of Pain. 2009;10(11). Str. 1121-1127
  24. ↑ Jahnke, R.; Larkey, L.; Rogers, C.; Etnier, J; Lin, F. (2010). »A comprehensive review of health benefits of qigong and tai chi«. American Journal of Health Promotion. 24 (6): e1–e25.
  25. ↑ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA.
  26. ↑ Cohen, K. S. (1999). The Way of Qigong: The Art and Science of Chinese Energy Healing. Random House of Canada. ISBN 0345421094.
  27. ↑ Liang, Shou-Yu; Wen-Ching, Wu; Denise, Breiter-Wu (1997). Qigong Empowerment: A Guide to Medical, Taoist, Buddhist, and Wushu Energy Cultivation. Way of the Dragon Pub. ISBN 1889659029.
  28. ↑ Yang, Jwing-Ming (1998). Qigong for health and martial arts: exercises and meditation. YMAA Publication Center. ISBN 1886969574.
  29. ↑ Wile, Douglas (1995). Lost T'ai-chi Classics from the Late Ch'ing Dynasty (Chinese Philosophy and Culture). State University of New York Press. ISBN 978-0791426548. OCLC 34546989.
  30. ↑ Bishop, Mark (1989). Okinawan Karate: Teachers, Styles and Secret Techniques. A&C Black, London. ISBN 0713656662. OCLC 19262983.
  31. ↑ Daniel A. James, "Unraisable body: The physics of martial arts", Sports Health, Autumn 2004, Sports Medicine Australia, Canberra
  32. ↑ Moore, John. »What is Chi?«. Maine Martial Arts. Kongo Tatsu Kai. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2012. Pridobljeno 13. junija 2011.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Či&oldid=6274394«