Pojdi na vsebino

Reproduktivne pravice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Reprodukcijske pravice)

Reproduktivne pravice, včasih tudi širše: spolne in reproduktivne svoboščine in pravice, sta zbirna pojma za več vrst pravic in svoboščin, ki se nanašajo na rojevanje otrok in s tem povezana zdravstvena vprašanja. Čeprav spadajo med osnovne pravice in svoboščine človeka, se pravne in družbene ureditve v svetu zelo razlikujejo. Reproduktivne pravice so podsklop spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic. Reproduktivnih pravic ne priznavajo vse države, njihovo uresničevanje pa je povezano tudi z uresničevanjem drugih priznanih človekovih pravic, vključno s pravico do zdravja, pravico do nediskriminacije, pravico do zasebnosti in pravico do prepovedi mučenja ali slabega ravnanja.[1][2] Eno izmed mednarodnih besedil[3] definira reproduktivne pravice na naslednji način:

» ... reproduktivne pravice vključujejo nekatere človekove pravice, ki so že priznane v državnih zakonih, mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in drugih zadevnih dokumentih o soglasju v Združenih narodih. Te pravice temeljijo na priznanju osnovne pravice vseh parov ali posameznikov, da svobodno odločajo o številu, času in razmiku med rojevanjem otrok in da imajo za to informacije in sredstva, ter pravice, da dosežejo najvišjo raven spolnega in reproduktivnega zdravja. Vključuje tudi pravico vseh do odločanja o rojevanju brez diskriminacije, prisile ali nasilja, kot je to določeno v dokumentih o človekovih pravicah. Pri uporabi teh pravic morajo upoštevati potrebe živečih in prihodnjih potomcev in svojo odgovornost do družbe.«

Reproduktivne pravice žensk

[uredi | uredi kodo]

Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) se zavzemata za reproduktivne pravice s poudarkom na pravicah žensk. Ženske reproduktivne pravice vključujejo nekatere ali vse od naslednjh: pravica do splava; nadzor rojstev; preprečitev obvezne sterilizacije in kontracepcija; pravica dostopa do kakovostne reproduktivne zdravstvene oskrbe; pravica izobraževanja in dostopa za svobodno in informirano reproduktivno odločanje.[2] Reproduktivne pravice lahko vključujejo tudi pravico do poučitve o spolno prenosljivih okužbah in drugih vidikih spolnosti, pravico do menstruacijskega zdravja[4][5] in zaščito pred praksami, kakršna je pohabljanje ženskih spolovil (FGM).[6][2][7][8][9] Splošni komentar št. 36 (2018) k 6. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah o pravici do življenja, ki ga je leta 2018 sprejel Odbor Združenih narodov za človekove pravice, prvič v zgodovini opredeljuje človekovo pravico do splava (vendar tovrstni splošni komentarji ZN veljajo za mehko pravo in kot taki niso pravno zavezujoči).[10] Ženske reproduktivne pravice imajo že dolgo ključno vlogo v razpravah o prenaseljenosti, na njihovo uresničevanje pa močno vplivajo socialno-ekonomske razmere. Za opis tega vidika se uporablja izraz reproduktivna pravičnost.

Reproduktivne pravice moških

[uredi | uredi kodo]

Različne organizacije se zavzemajo tudi za moške reproduktivne pravice tako glede reproduktivnega zdravja kot drugih vidikov spolne reprodukcije. Tri mednarodno izpostavljena vprašanja glede moškega reproduktivnega zdravja so spolno prenosljive bolezni, rak in izpostavljenost toksinom. Razprave sta deležni tudi pravica moškega do splava na papirju in kraja sperme. Teorija izhaja iz predpostavke, da ima ženska, ko zanosi, možnost splava, posvojitve ali starševstva. Moški pa nima nobene od teh možnosti, vendar nanj odločitev ženske vseeno vpliva. V okviru pravno priznane enakosti spolov zagovarja stališče, da bi moral imeti domnevni oče v najzgodnejši fazi nosečnosti pravico, da se odpove vsem prihodnjim starševskim pravicam in finančni odgovornosti, pri čemer ima ozaveščena mati navedene tri možnosti.[11] Feministični argument za moško reproduktivno izbiro trdi, da je neenaka možnost izbire, ki jo imajo moški in ženske v zvezi s starševstvom, dokaz državne prisile, ki daje prednost tradicionalnim spolnim vlogam.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »[programme] Basis for action«. Iisd.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2017. Pridobljeno 17. februarja 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Amnesty International USA (2007). »Stop Violence Against Women: Reproductive rights«. SVAW. Amnesty International USA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2008. Pridobljeno 8. decembra 2007.
  3. ↑ Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu, Kairo, 7. do 13. september 1994, odstavek 7.3. Neuradni prevod po https://www.unfpa.org/sites/default/files/event-pdf/PoA_en.pdf
  4. ↑ »Tackling the taboo of menstrual hygiene in the European Region«. WHO. 8. november 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2019.
  5. ↑ Singh, Susheela (2018). »Inclusion of menstrual health in sexual and reproductive health and rights — Authors' reply«. The Lancet Child & Adolescent Health. 2 (8): e19. doi:10.1016/S2352-4642(18)30219-0. PMID 30119725. S2CID 52031096.
  6. ↑ Cook, Rebecca J.; Fathalla, Mahmoud F. (1996). »Advancing Reproductive Rights Beyond Cairo and Beijing«. International Family Planning Perspectives. 22 (3): 115–21. doi:10.2307/2950752. JSTOR 2950752.
  7. ↑ Freedman, Lynn P.; Isaacs, Stephen L. (1993). »Human Rights and Reproductive Choice«. Studies in Family Planning. 24 (1): 18–30. doi:10.2307/2939211. JSTOR 2939211. PMID 8475521.
  8. ↑ »Proclamation of Teheran«. International Conference on Human Rights. 1968. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2007. Pridobljeno 8. novembra 2007.
  9. ↑ Anastasios Zavales. »Genital Mutilation & the United Nations: Male and Female Circumcision, Human Rights, & the Restoration of Spiritual Integrity & Freedom«. Nocirc.org. Pridobljeno 19. avgusta 2017.
  10. ↑ Grover, Leena; Keller, Helen (april 2012). Keller, Helen; Ulfstein, Geir (ur.). General Comments of the Human Rights Committee and their legitimacy. UN Human Rights Treaty Bodies: Law and Legitimacy. str. 116–198. doi:10.1017/CBO9781139047593.005. ISBN 9781139047593. Pridobljeno 19. junija 2019.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ McCulley Melanie G (1998). »The male abortion: the putative father's right to terminate his interests in and obligations to the unborn child«. The Journal of Law and Policy. VII (1): 1–55. PMID 12666677.
  12. ↑ Owens, Lisa Lucile (2013). »Coerced Parenthood as Family Policy: Feminism, the Moral Agency of Women, and Men's 'Right to Choose'«. Alabama Civil Rights & Civil Liberties Law Review. 5: 1–33. SSRN 2439294.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Reproduktivne_pravice&oldid=6277227«