Republika obeh narodov

Rzeczpospolita Obojga Narodów(poljsko) Abiejų Tautų Respublika(litvansko)
1569–1795
zastava Grb
Geslo: latinsko Si Deus Nobiscum quis contra nos (Če je bog z nami, kdo je proti nam) latinsko Pro Fide, Lege et Rege (Za vero, zakon in kralja, od 18. stoletja)
Republika obeh narodov sredi 17. stoletja
Status	Zveza držav
Glavno mesto	Krakov in Vilnius do 1596, Varšava od 1673
Vlada	monarhija
poljski kralj
litovski veliki knez
Zakonodajalec	sejm
Zgodovina
• ustanovitev	1. julij 1569
• prva delitev Poljske	5. avgust 1772
• ustava tretjega maja	3. maj 1791
• druga delitev Poljske	23. januar 1793
• tretja delitev Poljske	24. oktober 1795 1795
Površina
1582	815000 km2
1618	990000 km2
Prebivalstvo
• 1582	6500000
• 1618	10500000
Predhodnice Naslednice Alex K Kingdom of Poland-flag.svg Kraljevina Poljska Alex K Grundwald flags 1410-03.svg Velika litovska kneževina Prusija Habsburška monarhija Rusija

Republika obeh narodov (poljsko Rzeczpospolita Obojga Narodów, latvijsko Žečpospolita, Abiejų Tautų Respublika, belorusko Рэчпаспалiта Абодвух Народаў, latinizirano: Rečpaspalita Abodvuch Narodaŭ) je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije. Obstajala je med letoma 1569 (Lublinska unija) in 1795 (tretja delitev Poljske).

Zvezna republika se je razvila iz personalne unije Kraljevine Poljske in Velike litovske kneževine, ki je bila obveljala že dve stoletji prej, leta 1386. Republika je bila ena največjih, najmogočnejših in najbolj obljudenih držav tedanje Evrope. Dobri dve stoletji je uspešno vodila vojne z Tevtonskim viteškim redom, Rusijo, osmansko državo in Švedsko.

Politično ureditev Republike obeh narodov, ki so jo včasih imenovali demokracija žlahte ali zlata svoboda, so odlikovale značilno omejene pristojnosti kralja – velikega kneza in široke pristojnosti parlamenta, imenovanega Sejem (poljsko Sejm, litovsko Seimas, belorusko Sojm) ter dokaj razvita lokalna samouprava. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na polsplošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Sejem je imel celo pravico odpoklicati monarha s položaja in jo je tudi nekajkrat uspešno uporabil. V času med smrtjo ali odpustitvijo vladarja in volitvami novega so oblast v državi prevzemali lokalni samoupravni sveti, t. i. sodišča kapuc, ki se jih je lahko udeležil vsakdo, ne glede na svoj socialni status. Člani teh svetov so si morali nadeti na glave kapuce, da bi njihov status in vplivnost ostali neznani - s tem naj bi bila zagotovljena enakopravnost vseh članov.
Politična ureditev Republike obeh narodov je bila zametek sodobnih idej širše demokracije, ustavne monarhije in federativnosti.

Državi, ki sta sestavljali zvezo, sta bili formalno popolnoma enakopravni, čeprav je dejansko dominanten položaj, predvsem zaradi večjega gospodarskega potenciala in večjega števila prebivalcev, imela Kraljevina Poljska.

Republika obeh narodov se je vpisala v zgodovino z drugo najstarejšo ustavo na svetu (»Ustava tretjega maja« 1791) in, kljub privilegiranemu položaju katoliške cerkve, dosledni verski strpnosti, ki je bila v tedanji Evropi prej izjema kot načelo. Prav zaradi nje so se na območju Republike naseljevali pripadniki verskih skupnosti, ki so bile drugod po Evropi preganjane, med drugim Judi, ruski staroverci, Karaimi, češki husiti in nizozemski menoniti.

Prvo stoletje obstoja Republike je bilo zlato obdobje za oba dela federacije. Drugo stoletje so zaznamovale izgubljene vojne in čedalje večja anarhija v političnem življenju.

Republika obeh narodov je prenehala obstajati leta 1795, ko so jo tretjič v dvaindvajsetih letih istočasno napadle Habsburška monarhija, Rusija in Prusija, jo dokončno premagale in razdelile medse njeno ozemlje.

Glej tudi

• zgodovina Belorusije
• zgodovina Litve
• zgodovina Poljske