Pojdi na vsebino

Rimskokatoliška cerkev

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Rimskokatoliški)
Bazilika svetega Petra, Vatikan
Pietro Perugino (1482): Jezus izroča Petru ključe nebeškega kraljestva
Članek je del serije o
Krščanstvu
Pregled
Jezus Kristus
Molitve
Osebnosti
Krščanske cerkve in sekte
Zgodovina Cerkve
Arhitektura

Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom. Njene korenine izvirajo iz prvotnega krščanskega občestva, ki ga je ustanovil Jezus Kristus in so ga razširili apostoli, posebno Sveti Peter.[1][2]

Katoliška cerkev je največja krščanska cerkev, predstavlja približno polovico kristjanov, in največje organizirano telo med vsemi svetovnimi verstvi.[3] Po podatkih Statističnega letopisa Cerkve je imela konec leta 2005 Katoliška cerkev 1.114.966.000 vernikov, kar je približno šestina svetovnega prebivalstva,[4][5][6] leta 2013 je število vernikov poraslo na 1.253.926.000[7] ter leta 2014 na 1.272.000.000.[8]

Vesoljno katoliško cerkev sestavlja poleg Rimskokatoliške (ki jo imenujemo tudi Zahodna ali latinska) še dvaindvajset Vzhodnih katoliških avtonomnih partikularnih cerkva, nad katerimi ima najvišjo oblast na zemlji v zvezi z vero, moralo in upravljanjem papež sam ali s Škofovskim kolegijem.[9] Večinoma po ozemlju se deli v dvanajst jurisdikcijskih področij. Standardna ozemeljska enota, katere glavar je škof, se v latinski cerkvi imenuje škofija, v vzhodnih cerkvah pa eparhija. Konec leta 2006 je bilo teh jurisdikcijskih področij (ali »stólic«) 2782[10] konec leta 2013 pa 2.989.[7]

Ustanovitev

[uredi | uredi kodo]

Rimskokatoliško cerkev je ustanovil Jezus Kristus. Teološko ozadje ustanovitve so pojasnili cerkveni očetje, kasneje pa so se s tem vprašanjem ukvarjali tudi nekateri drugi ugledni teologi, kot sveti Tomaž Akvinski in drugi. V novejšem času sta njihov nauk potrdila tudi papež Leon XIII. ter papež Pij XII., prvi v okrožnici Divinum illud munis, drugi pa v okrožnici Mystici Corporis Christi. Ustanovitev se je torej zgodila z Jezusovo smrtjo na križu, kar se lahko razume kot ustanovni akt Cerkve. Jezus je od začetka javnega delovanja pa do svoje smrti na križu izgrajeval in oblikoval svojo Cerkev, s smrtjo na križu pa jo je dokončno ustanovil, ter na binkošti slovesno razglasil svetu. Nekateri teologi so poskušali ustanovni dan Cerkve iskati ravno v binkoštih, vendar je Pij XII. njihov nauk zavrnil z razlago, da je bil Sveti Duh vseskozi prisoten v Cerkvi in ne šele od binkošti naprej. Na binkoštni dan je Sveti Duh Cerkev samo potrdil in ji dal posebne darove. Natančen datum Jezusove smrti ni znan, vendar strokovnjaki kot najbolj verjetna navajajo leto 30 ali 33. Če drži prva možnost, potem se je veliki petek zgodil 7. aprila, če pa druga, pa 3. aprila.[11]

Hierarhija vodstva

[uredi | uredi kodo]

Hierarhija vodstva Rimskokatoliške cerkve je sledeča:

Katekizem

[uredi | uredi kodo]

Odločitev za izdajo prenovljenega katekizma katoliške cerkve so sprejeli na izredni škofovski sinodi, ki jo je sklical papež Janez Pavel II. 25. januarja 1985 ob praznovanju 20. obletnice zaključka Drugega vatikanskega koncila. Leta 1986 je tako bila izbrana komisija 12 škofov zadolženih za projekt.[19] Komisija je bil v pomoč poseben odbor škofov diakonov, strokovnjakov s področja teologije in kateheze.[19]

Deset let kasneje, ob 30. obletnici zaključka Drugega vatikanskega koncila, je prej odobren tekst Janeza Pavla II. razglašen uradno in prepuščen javnosti skupaj z apostolsko ustavo z nazivom Fidei depositum.[19]

V najkrajšem času je bil preveden v vrsto jezikov, za osnovo prevodov pa šteje latinski jezik (editio typica), v katerem je bil sprva napisan in izdan, vsak prevod pa šteje za revizijo prvotnega teksta.[20]

V Fidei depositumu, Papež Janez Pavel II razglasi, da je Katekizem katoliške cerkve veljaven in legitimen inštrument pri učenju birme in trdna norma za učenje vere.[19]. Katekizem ni napisan, da bi nadomestil že obstoječe lokalne katekizme, ki so že bili potrjeni od različnih cerkvenih škofovskih konferenc in avtoritet.

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Katekizem je napisan v obliki vprašanj in odgovorov, vsebuje pa vsa pomembna načela vere. Verska navodila so bila vedno prisotna v cerkvenem delovanju, katekizem kot akt pa je predvsem zbir teh manjših dokumentov.

Katekizem je sestavljen iz štirih delov:

Shema katekizma je obogatena s sklici in citati Svetega pisma, ekumenskega sveta in cerkvenih očetov pa tudi enciklik zadnjih papežev.

Katoliške ustanove, osebje in demografija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid, ki prikazuje katoličane v odstotkih glede na populacijo države


Število katoliških ustanov in osebja [21]
Ustanove (podatki iz leta 2000) (podatki iz leta 2014)[8]
Župnije in misijoni 408.637 219.016[22]
Osnovne in srednje šole 125.016
Univerze 1.046
Bolnišnice 5.853 5.158
Sirotišnice 8.695 9.492
Domovi za ostarele in prizadete 13.933
Lekarne, vrtci, negovalnice in druge ustanove 74.936 16.523
Skupaj 638.116
Osebje
Semeniščniki (bodoči duhovniki) 110.583 116.939
Redovnice 769.142 682.729
Redovniki 55.057 54.559
Škofijski in redovni duhovniki 405.178 415.792
Ministranti 30.632
Stalni diakoni 27.824 44.566
Škofje 3.475 5.237
Nadškofje 914 1122
Kardinali 183 213
Papež 1 1
Skupaj 1.402.989

Svetovna cerkvena statistika

[uredi | uredi kodo]

Vsako leto Sveti sedež izda obsežno zbirko statističnih podatkov za Katoliško cerkev po vsem svetu, ki kažejo, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi. Prikaz podatkov odseva stanje na dan 31. december 2013.

Svetovno prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

31. decembra 2013 je svetovno prebivalstvo štelo 7.093.798.000 oseb, kar je 70.421.000 oseb več kot v predhodnem letu. Globalno naraščanje tudi v tem letu zajema vse celine, z najopaznejšim povečanjem v Aziji (+27.776.000) in Afriki (+23.808.000), nato sledijo Amerika (+17.865.000), Evropa (+289.000) in Oceanija (+683.000).[23]

Število katoličanov

[uredi | uredi kodo]

31. decembra 2013 je bilo na svetu 1.253.926.000 katoličanov, kar je 25.305.000 več kot v predhodnem letu. Naraščanje je opazno na vseh celinah, najbolj pa izstopata Amerika (+15.051.000) in Afrika (+7.637.000), sledijo Azija (+2.161.000), Evropa (+285.000) ter Oceanija (+171.000). Odstotek katoličanov se je tako povečal za 0,19 %, kar pomeni 17,68% delež svetovnega prebivalstva. Glede na razporeditev po celinah je bilo povečanje zabeleženo v Ameriki (+0,38 %), Afriki (+0,29 %), Aziji (+0,03 %), Evropi (+0,03 %), rahel upad pa v Oceaniji (-0,01 %).

Prebivalci in število katoličanov na duhovnika

[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev na duhovnika se je tudi v tem letu povečalo za skupno 180 oseb in doseglo vrednost 13.752. Vrednosti po celinah so se tako kot v prejšnjih letih povečale v Ameriki (+132), Evropi (+49) in Oceaniji (+147). Upad je bil zabeležen v Afriki (-506) ter Aziji (-360). Število katoličanov na duhovnika se je skupaj povečalo za 54 oseb in znaša 3.019. Povečalo se je v Ameriki (+115), Evropi (+21) in Oceaniji (+38), znižalo pa v Aziji (-17) in Afriki (-17).

Teritorialne uprave in misijonske postojanke

[uredi | uredi kodo]

Teritorialnih uprav[24] ali delnih Cerkva je 2.989, kar je 8 več kot v preteklem letu. Nove škofije oziroma teritorialne uprave so bile ustvarjene v Afriki (+2), Ameriki (+1), Aziji (+1), Evropi (+3) in Oceaniji (+1). Misijonskih postojank z redno navzočnostjo duhovnika je 1.871 (+24 v primerjavi s prejšnjim letom; več jih je v Afriki (+26), Aziji (+58) in Oceaniji (+2), manj pa v Ameriki (-49) in Evropi (-13)). Postojank brez duhovnika z rednim bivališčem je 133.869, kar je več za 3.074. Na novo so bile ustanovljene v Afriki (+1.569), Ameriki (+802), Aziji (+584) in Oceaniji (+121). Edini upad je bil v Evropi (-2).

Škofje

[uredi | uredi kodo]

Skupno število škofov se je povečalo za 40, vseh skupaj je 5.173. V nasprotju s prakso zadnjih let, ko se je zmanjševalo število škofov iz redovniških vrst, se je v letu 2013 povečalo tako število škofov, ki prihajajo iz vrst škofijskih duhovnikov (skupaj 3.945, +28), kakor tudi število redovnikov (skupaj 1.228, +12).

Duhovniki

[uredi | uredi kodo]

Število škofijskih in redovnih duhovnikov na svetu se je povečalo za 1.035 oseb in tako znaša 415.348 oseb. Razen v Evropi (-2.283) in Oceaniji (-3) se njihovo število povečuje: Afrika (+1.693), Amerika (+188) in Azija (+1.440). Število škofijskih duhovnikov se je povečalo za 971, skupaj jih je 280.532. Število se najbolj povečuje v Afriki (+1.186), sledijo Amerika (+539), Azija (+900) in Oceanija (+19). Zmanjšuje pa se v Evropi (-1.673). Število redovnih duhovnikov se je povečalo za 64, vseh je 134.816. Ustalil se je trend zadnjih let; število se povečuje v Afriki (+507) in Aziji (+540), znižuje pa v Ameriki (- 351), Evropi (-610) in Oceaniji (-22).

Stalni diakoni

[uredi | uredi kodo]

Število stalnih diakonov se je povečalo za 1.091, vseh je 43.195. Ponovno se je najbolj povečalo v Ameriki (+684) in Evropi (+373), sledijo Afrika (+8), Azija (+8) in Oceanija (+18). Na svetu je 42.650 škofijskih ter 545 redovnih stalnih diakonov. Število stalnih diakonov se je v desetletju 2003–2013 povečalo z 29.000 na sedanjih 43.195. Pomenljiv je tudi podatek, da jih 97,4 % deluje v Evropi in Ameriki.

Redovniki in redovnice

[uredi | uredi kodo]

Število redovnikov, ki niso duhovniki, se je zmanjšalo za 61, vseh je 55.253. Povečanje je zabeleženo v Ameriki (+45), Aziji (+167) in Oceaniji (+78), upad pa v Afriki (-218) in Evropi (-133). Tudi v letu 2013 se je ohranilo upadanje števila redovnic, in sicer za 8.954; tako je bilo vseh skupaj 693.575. Število redovnic se je ponovno povečalo v Afriki (+1.293) in Aziji (+172), znižalo pa v Ameriki (-4.548), Evropi (-5.662) in Oceaniji (-209).

Svetne ustanove

[uredi | uredi kodo]

Število članov moških svetnih ustanov se je zmanjšalo za 59 oseb; 31. decembra 2013 je bilo vseh skupaj 712. Število se je povečalo samo v Afriki (+2), znižalo pa v Ameriki (-15), Aziji (-8) in Evropi (- 38), medtem ko se v Oceaniji ni spremenilo. Ženske svetne ustanove so zabeležile upad za 747 oseb; sedaj jih je 23.955. Število se je povečalo v Afriki (+66) in Aziji (+3), upadlo pa v Ameriki (-270), Evropi (-545) in Oceaniji (-1).

Laiški misijonarji in katehisti

[uredi | uredi kodo]

Na svetu deluje 367.679 laiških misijonarjev. V zadnjem letu je njihovo število naraslo za 5.191 na štirih celinah: v Afriki (+31), Ameriki (+3.083), Aziji (+990) in Evropi (+1.088). Edini upad je bil zabeležen v Oceaniji (-1).

Število katehistov se je zmanjšalo za 13.057 oseb; ob koncu leta 2013 jih je bilo 3.157.568. Opazno se je povečalo v Afriki (+24.091) in Aziji (+4.529), na preostalih celinah pa je njihovo število upadlo: Amerika (-24.091), Evropa (-1.072) in Oceanija (-1.225).

Bogoslovci

[uredi | uredi kodo]

Število škofijskih in redovnih bogoslovcev se je na svetovni ravni zmanjšalo za 1.800 oseb; vseh je 118.251. Povečalo se je samo v Afriki (+164), drugod pa se je njihovo število zmanjšalo: Amerika (- 1.180), Azija (-372), Evropa (-354) in Oceanija (-58). Škofijskih bogoslovcev je 71.537 (-452 v primerjavi s predhodnim letom), število redovnih bogoslovcev pa je 46.714 (-1.348). Podatki za škofijske bogoslovce kažejo povečanje v Afriki (+238) in Aziji (+10), medtem ko se njihovo število zmanjšuje v Ameriki (-507), Evropi (-154) in Oceaniji (-39). Število redovnih bogoslovcev se zmanjšuje na vseh celinah: v Afriki (-74), Ameriki (-673), Aziji (-382), Evropi (-200) in Oceaniji (-19).

Malosemeniščniki

[uredi | uredi kodo]

Število vseh malosemeniščnikov – škofijskih in redovnih – se je zmanjšalo za 775; 31. decembra 2013 jih je bilo 101.928. Njihovo število se je povečalo v Ameriki (+42), Aziji (+407) in Oceaniji (+9), medtem ko se je znižalo v Afriki (-233) in Evropi (-1.000). Število vseh škofijskih malosemeniščnikov je 78.556 (-1.398), redovnih pa 23.372 (+623).

Izobraževalne in vzgojne ustanove

[uredi | uredi kodo]

Katoliška Cerkev upravlja 73.263 vrtcev, ki jih obiskuje 6.963.669 otrok; 96.822 osnovnih šol, ki jih obiskuje 32.254.204 otrok; 45.699 srednjih šol, ki jih obiskuje 19.407.417 dijakov. 2.309.797 učencev je vpisanih v višje šole, 2.727.940 pa na katoliške univerze.

Zdravstvene in dobrodelne ustanove

[uredi | uredi kodo]

Vseh zdravstvenih in dobrodelnih ustanov, ki jih upravlja Katoliška cerkev, je 116.185.

Razdeljene so v naslednje kategorije:

  • 5.034 bolnišnic: največ jih je v Ameriki (1.495) in Afriki (1.167), sledijo Azija (1.134), Evropa (1.032) ter Oceanija (206);
  • 16.627 zdravstvenih dispanzerjev: Afrika (5.252), Amerika (4.751), Azija (3.558), Evropa (2.530) ter Oceanija (536);
  • 611 bolnišnic za gobavce;
  • 15.518 domov za ostarele: Afrika (630), Amerika (3.679), Azija (2.530), Evropa (8.158) in Oceanija (521);
  • 9.770 sirotišnic: Afrika (1.292), Amerika (2.219), Azija (3.944), Evropa (2.200) in Oceanija (115);
  • 12.082 otroških jasli: Afrika (2.641), Amerika (3.412), Azija (3.498), Evropa (2.408) in Oceanija (123);
  • 14.391 poročnih posvetovalnic: Afrika (1.774), Amerika (5.747), Azija (892), Evropa (5.715) in Oceanija (263);
  • 3.896 vzgojnih centrov s prilagojenimi programi ali za otroke s posebnimi potrebami: Afrika (264), Amerika (1.763), Azija (666), Evropa (1.103) in Oceanija (100) ter
  • 38.256 drugih dobrodelnih ustanov ali centrov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Matej 16:17-18
  2. ↑ »Sv. Peter - ustanovitelj Rimskokatoliške cerkve« (MSN encarta Encyclopedia, 2007 Arhivirano 2007-12-06 na Wayback Machine.). (angleško)
  3. ↑ »Major Branches of Religions« (v angleščini). adherents.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2015. Pridobljeno 14. septembra 2006.
  4. ↑ Osrednji statistični urad (2007). Statistični letopis Cerkve 2005. Libreria Editrice Vaticana.
  5. ↑ Number of Catholics and Priests Rises, Pontifical Yearbook of 2007 Releases Data. Vir: zenit.org (12. februar 2007). Pridobljeno 9. novembra 2007. (angleško)
  6. ↑ The Catholic Church in the United States At A Glance Arhivirano 2007-12-13 na Wayback Machine.. Konferenca katoliških škofov v Združenih državah Amerike. Pridobljeno 9. novembra 2007. (angleško)
  7. ↑ 7,0 7,1 »Letno poročilo Cerkve na Slovenskem 2015« (PDF). Katoliška cerkev. Slovenska škofovska konferenca. 8. julij 2016.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Pontifical Yearbook 2016 and the Annuarium Statisticum Ecclesiae 2014: dynamics of a Church in transformation«. press.vatican.va. Pridobljeno 8. julija 2016.
  9. ↑ Lumen gentium, poglavje III.
  10. ↑ Osrednji statistični urad (Februar 2007). Annuario Pontificio (Papeški letopis). Libreria Editrice Vaticana. str. 1172. ISBN 978-88-209-7908-9.
  11. ↑ Pij XII., Skrivnostno telo Jezusa Kristusa, Ljudska tiskarna v Ljubljani, Ljubljana 1944, strani 47, 70-77.
  12. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 146.
  13. ↑ Naslovnik Cerkve na Slovenskem. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana. 2015. str. 9.
  14. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 152.
  15. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 160.
  16. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 169.
  17. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 182.
  18. ↑ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 189.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 »Fidei Depositum«. Libreria Editrice Vaticana. 11. oktober 1992. Pridobljeno 5. oktobra 2007.
  20. ↑ Copyright Information, p. ii.)
  21. ↑ Froehle, str. 17–20, str. 30–35, str. 41–43.
  22. ↑ »Število župnij, ki imajo stalnega duhovnika«. 6. julij 2016.
  23. ↑ Annuarium Statisticum Ecclesiae. Libreria Editrice Vaticana. 2015.
  24. ↑ Pojem teritorialne uprave ali delne Cerkve zajema (nad)škofije, apostolske administrature, eparhije, ozemeljske prelature, opatije, vikariate, apostolske prefekture, misijonske postojanke sui iuris ipd. (prim. ZCP, kann. 369–372).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rimskokatoliška cerkev
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Rimskokatoliška cerkev
Stub icon

Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rimskokatoliška_cerkev&oldid=6293000«