Romanika
Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja. do 13. stoletja
Ime izhaja iz rimskega načina gradnje ROMANUM. Delimo jo na:
- Pred romaniko (700 - 900),
- zgodnjo romaniko (900 - 1030),
- visoko romaniko (1030 - 1150),
- pozno romaniko (1150 - 1250) .
Romanika je slogovno obdobje v evropski umetnostni zgodovini v visokem srednjem veku, nastalo v prvi četrtini 11. stoletja in je trajalo do začetka 13. stoletja, v nekaterih državah pa še do 14. stoletja. Romanika je izrazito samostanska umetnost, ki se je pojavila v Franciji in Španiji, ter je razen Italije kmalu zajela tudi Nemčijo in Anglijo.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Romanska arhitektura je razvila zelo mogočen slog v arhitekturi cerkvenega in grajskega stavbarstva. Izstopajo predvsem cerkvene zgradbe, ki jih je s svojo mogočnostjo zaznamovala bazilika. Bazilika je več ladijska zgradba, ki jo zaključuje ena ali več apsid. V romaniki je po navadi ravno krita, le apside so obokane. Šele v gotiki je pogostejše obokanje glavne in tudi stranskih ladij. Pogosto so k baziliki prislonili enega ali dva zvonika. Debeli zidovi, močni stebri, ozka okna in veliki portali so dajali cerkvi mogočen videz.
Prepoznavne slogovne poteze v arhitekturi so:
- masivna kamnita gradnja z uporabo velikih, pravilnih klesancev,
- vezani sistem, ki temelji na osnovni enoti križiščnega kvadrata,
- preglednost in jasnost stavbnih volumnov,
- polkrožno banjasto obokanje in
- zaprtost stene z razmeroma majhnimi odprtinami.
Na Slovenskem so stare romanske stavbe pozneje večinoma predelali z gotskimi elementi. Med vidnejše in ohranjene spomenike iz te dobe spadata cerkev samostana v Stični in kapela na Malem gradu v Kamniku.
Vodilna je bila cerkvena arhitektura, meščanska pa jo je večinoma posnemala. Iz romanskih dni se v Sloveniji ni ohranila niti ena stavba, ki bi bila zgrajena samo v tem slogu, saj so jih v naši bližji preteklosti še spreminjali in jih prilagajali takratnemu slogu. Gradnjo so lahko nadzorovali kleriki in menihi.
Kiparstvo
[uredi | uredi kodo]Medtem, ko se je romanska arhitektura zgledovala po rimski arhitekturi, se kiparstvo ni navezovalo na antične zglede. Iz tega obdobja poleg redkejših mogočnih prosto stoječih skulptur prevladuje predvsem reliefna plastika. V povezavi z arhitekturo so nastali mogočni kipi s strogimi kretnjami in geometrijsko ritmiko črt. Poleg kamnitih so v tistem obdobju ustvarjali tudi lesene plastike, ki pa se za razliko od kamnitih niso ohranile v velikem številu.
Glasba
[uredi | uredi kodo]V glasbi se je v času romanike pričel uveljavljati enoglasni slog (koral), ter nove oblike glasbe (sekvenca) in dvoglasni slog (organum).
