Rožek

Za druge pomene glej Rožek (razločitev).

Rožek Rosegg
Trška občina
Grb
Rožek Geografska lega v Avstriji
46°35′19″N 14°1′7″E
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Beljak-dežela
Upravljanje
• Župan	Karl Mitsche
Površina
• Skupno	19,16 km2
Nadm. višina	477 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	1.905
• Gostota	99 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	9232
Omrežna skupina	04253, 04274
Avtomobilska oznaka	VL
Št. občine	20721
Spletna stran	www.roseggonline.at

Mestna hiša-Rožek

Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem. Kraj leži na višini 477 mnm pod ruševinami starega gradu roženskih grofov iz srede 12. stol. med Vrbskim in Baškim jezerom v okljuku reke Drave, pri čemer je speljan umeten kanal, ki del vode iz Drave pelje na elektrarno nizvodno pri Goričah oz. Reki (Mühlbach), kar postavlja Rožek na nekakšen (napol umetni) otok.

Struktura občine

Rožek sestavljajo tri katastralne občine in sicer Gora, Tmara vas in Rožek ter sledečih 18 vasi in zaselkov(s številom prebivalcev, stanje leto 2001):

Pogled na Semislavče in na Karavanke

Župnijska cerkev Šmihel v Rožeku

Razkazni grob v Centru za zgodnjo zgodovino v Bregu

Dvorec Rožek, južna stran glavne stavbe

Znamenje zahodno od Broj

Petru Markoviču

Breg (Frög), 87 Brezje (Pirk), 96 Broje (Frojach) 10 Dole (Duel), 70 Dolinčiče (Dolintschach), 27 Gora (Berg), 55 Gora (Bergl), 148 Mala gora (Kleinberg), 27 Na Dravi (Drau), 97 Podhum (Buchheim), 77

Ravne (Raun), 55 Rožek (Rosegg), 442 Semislavče (Sankt Lamprecht), 222 Spodnje Goriče (Untergoritschach), 54 Ščedem (Sankt Johann), 24 Šmartin (Sankt Martin), 173 Tmara vas (Emmersdorf), 107 Zgornje Goriče (Obergoritschach), 31

Zgodovina

Kraj, kjer danes stoji naselje Rožek, je bil naseljen že v prazgodovini, kar izpričuje veliko grobišče v kilometer oddaljenem Bregu (Frog). Kraj je v pisnih virih prvič omenjen leta 875, ko je brižinski škof Arnold zamenjal kmetijo v Rožeku (in loco, qui dicitur Rase) za neko drugo v Werida (Maria Wörth). Stare listina izpričujejo, da je bil v Rožeku sedež pražupnije za Zgornji Rož. Cerkev se v istih virih omenja leta 1106. Iz dokumenta iz tega leta izvemo, da je oglejski patriarh Ulrik I. podaril župnijo kapitlju iz Dobrle vasi. Že pred 1171 je vitez Rudolf na današnjem grajskem hribu zgradil grad in bil po gradu tudi imenovan kot "Rudolfa de Rasek". Rudolf II. Ras je sodeloval na viteškem turnirju v Brežah. Gospodje vitezi iz Rožeka so izumrli leta 1315. Njihove posesti je leta 1320 pridobil Peter iz Liebenberga. 1335 je gospostvo Rožek Peter Liebenberški izgubil in so ga pridobili gospodje Ptujski in Wallsee. Leta 1438 je Anna grofica von Schaumburg podedovala po bratu Eberhardu Ptujskem tudi gospostvo Rožek.

Leta 1478 so dolino Rož opustošili Turki in v suženjstvo odgnali na tisoče ljudi. Leta 1514 je gospostvo kupil Gašpar von Perkheim, ki ga leta 1543 nasledita brata Wolf in Jörg von Perkheim. Po smrti poslednjega Perkheima leta 1566 posest podeduje Georg Achaz von Losenstein. Od te družine je leta 1605 gospostvo Rožek kupil Hans Rudolf von Raitenau. Zadnji moški potomec Raitenauerjev, Rudolf Hannibal von Raitenau, je umrl leta 1671 brez otrok in Rožek je priženil Adam Seyfried von Aichelburg s poroko nečakinje zadnjega Raitenaua. Družina Aichelburg je zaradi finančnih težav grad in gospostvo leta 1686 prodala Georgu Niklasu grofu von Orsini und Rosenberg. Ta družina je posest imela 145 let do leta 1829, ko jo je kupil Peter vitez von Bohr. Čez dve leti pa jo je podedoval knez Johann von Liechtenstein. Leta 1848 je bilo odpravljeno podložništvo in kmetje so postali lastniki večine zemlje, ki je sodila h gospostvu Rožek.

Rožek je bil v zadnjih desetletjih 19. stol. popolnoma slovensko naselje.

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 71% prebivalcev takratne občine Rožek navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.

Občina	Število slovensko govorečih 1910	Število nemško govorečih 1910
Rožek/Rosegg	433 (71%)	173 (29%)

Kulturno življenje

• Galerija Šikoronja redno predstavlja slovenske, koroškoslovenske, nemškoroške in avstrijske umetnike in je središče sodobne likovne umetnosti.

• Slovensko kulturno društvo „Peter Markovič“ pod vodstvom Franca Kattniga je nositelj sodobne slovenske kultune dejavnosti in ima redne aktivnosti.

Glej tudi

• Geografija Avstrijske Koroške
• Koroški Slovenci

Zunanje povezave

• Galerija Šikoronja http://www.galerie-sikoronja.at/Programm.html Arhivirano 2012-05-28 na Wayback Machine.