Pojdi na vsebino

Let 4978 Ryanaira

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ryanair let 4978)
Let Ryanair 4978
SP-RSM, vpleteno letalo v letu 2019
Osnovni podatki
Datum23. maj 2021 (2021-05-23)
NesrečaPrisilni pristanek s strani Rusije. Dva potnika aretirana.
PrizoriščeNacionalno letališče Minsk
Potniki126
Posadka6
Poškodovani (preživeli)0
Žrtve0
Pogrešani0
Preživeli132
Vrsta zrakoplovaBoeing 737-8AS
UpravljalecRyanair
RegistracijaSP-RSM
Začetek letaMednarodno letališče Atene
CiljLetališče Vilnus

Let 4978 Ryanaira je bil redni mednarodni potniški let družbe Ryanair med mednarodnim letališčem Atene v Grčiji in letališčem Vilno v Litvi. Opravljalo ga je hčerinsko podjetje Buzz. Beloruska vlada ga je 23. maja 2021 med letenjem v beloruskem zračnem prostoru preusmerila na nacionalno letališče Minsk. Tam so oblasti aretirale dva potnika, aktivista beloruske opozicije in novinarja Romana Protaseviča ter njegovo dekle Sofijo Sapego. Pod pretvezo tveganja bombnega napada na krovu je let na ukaz beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka belorusko lovsko letalo prisililo k pristanku. Letalo je vzletelo po sedemurnem zaostanku, v Vilno pa je prispelo po osmih urah in pol od prvotnega vzleta.

Dejanje so obsodile Evropska Unija, Nato, Združeno Kraljestvo, ZDA ter nekatere vladne agencije, pristojne za letalstvo. Belorusijo je podprla Rusija. EU in Evropska agencija za varnost v letalstvu sta izdali prepoved letenja evropskim družbam v beloruskem zračnem prostoru.

Incident

[uredi | uredi kodo]

23. maja je bil let 4978 na relaciji Atene – Vilna[1] s 6 člani posadke in 126 potniki, po poročanju beloruskih oblasti o bombi na krovu preusmerjeno na nacionalno letališče Minsk.[2] Letalo se je nahajalo 45 nmi (83 km) južno od Vilne in 90 nmi (170 km) zahodno od Minska, vendar še vedno v beloruskem zračnem prostoru.[3][2][4] Beloruske oblasti so letalo obvestile o potencialni bombni grožnji in jim odredili pristanek v Minsku. O nevarnosti nahajanja bombe na krovu so letalo obvestili ob 12.30 ob prihodu v beloruski zračni prostor. Ob 12.33 so omenili tudi e-poštno sporočilo teroristov, ki naj bi prispelo na letališče Minsk.[5][6]

Po poročanju tiskovnega predstavnika beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka je on sam odredil spremljanje letala z MiG-29 beloruskih zračnih sil.[7][8][9] Navkljub odredbi so piloti za pristanek v Minsku morali vprašati.[10][11] Ryanair in beloruske oblasti so zatrdile, da na krovu letala bombe ni bilo.[12][13]

Potek leta FR4978 čez Belorusijo je postal čuden še pred obrnitvijo proti letališču v Minsku. Letalo se po podatkih FlightRadarja ni začelo spuščati, kar se zgodi običajno za pripravo na pristanek v Vilni. Ena izmed možnih razlag je vzdrževanje čim krajše poti do litovskega zračnega prostora, vendar sta bila pilota prisiljena pristati v Minsku po posredovanju beloruskih lovcev.[14][15]

Potniki

[uredi | uredi kodo]

Roman Protasevič in Sofia Sapega

[uredi | uredi kodo]

Roman Protasevič, beloruski opozicijski aktivist je bil po pristanku aretiran in ostranjen z letala, saj je bil uvrščen na beloruski teroristični seznam.[7][16] Prav tako so prostost brez podanega razloga odvzeli njegovi partnerki Sofiji Sapego. Evropska humanitarna univerza v Vilni je potrdila, da je bila Sofija pridržana in »je zahtevala njeno izpustitev.«[17] Sama bo po zavrnitvi prošnje za izpust ostala še dva meseca v priporu, grozijo ji tudi 3 kriminalne obtožnice, katerih kazni variirajo od 3 do 15 let zaporne kazni.[18][19]

Beloruska opozicijska voditeljica, Svetlana Tihanovska je vložila zahtevek za preiskavo pri ICAO (Mednarodna civilna letalska organizacija).[20] Tudi sama je zaradi dejavnosti na protivladnih protestih leta 2020 pristala na seznamu »oseb, ki sodelujejo s teroristi.« Tihanovska je dejala, da v Belorusiji Protaseviča čaka smrtna kazen.[21] To je tudi izrekel nekemu potniku ob zapustitvi letala.[22] Drugi pa pravijo, da ga čaka petnajstletna zaporna kazen »zaradi sodelovanja s teroristi«.[23] Po pričevanju nekaterih potnikov je pred zapustitvijo letala poskušal doseči finančno poravnavo, vendar je bil zaradi Ryanairovih pogojev letenja zavrnjen.[24][25]

Po navedbah virov, ki so blizu Tihanovski, so za Protasevičem vohunili že na atenskem letališču. V njegovih sporočilih je bilo razvidno, da je moški za njim poskušal narediti sliko njegovih osebnih dokumentov.[26] Tadeusz Gizcan, urednik Telegramovega kanala beloruskega medija Nexta, je dejal, da so na letu bili tudi agenti beloruske KGB in ti so se sprli z Ryanairovo posadko zaradi nahajanja bombe na krovu.[27][4] Lina Beisne, litvanska predstavnica letališč je za AFP dejala, da se je let spustil na minsko letališče prav zaradi spora KGBjevih agentov s posadko letala.[28]

Drugi

[uredi | uredi kodo]

Skupaj z Romanom Protasevičem in Sofijo Sapego so se v Minsku izkrcali še 3 potniki, od tega 2 državljana Belorusije in en grški državljan.[29] Na očitke, da sta beloruska državljana člana oziroma agenta KGB se je beloruska državna televizija odzvala z videoposnetkom, v katerem so izjave vseh treh oseb. Belorusa sta izjavila, da sta hotela ostati v Minsku,[30] Grk pa je izjavil, da je bila Vilna mesto na poti do mesta, v katerem živi njegova žena.[31] Da Grk nima povezave z incidentom so potrdile tudi grške oblasti.[29]

Ostali

[uredi | uredi kodo]

Letalo je smelo minsko letališče zapustiti po 7 urah prizemljitve,[24] Vilno je doseglo z osmimi urami in pol zamude.[2] Potniki so tudi povedali, da so v letalu čakali dve uri in pol brez vode, stranišč in telefonskih klicev. Medtem je 50 do 60 beloruskih varnostnikov izvajalo preiskavo trupa letala za namišjeno bombo.[32]

Posledice

[uredi | uredi kodo]

Beloruske oblasti

[uredi | uredi kodo]

Po dogodku je beloruski minister za transport dejal, da bodo ustanovili komisijo za preiskavo prisilnega pristanka in ob tem dejal, da bodo o vsakršnjih rezultatih obvestili ICAO in IATA. Ti bodo tudi objavljeni v poročilu.

24. maja je direktor direktorata za letalstvo beloruskega ministrstva za transport, Artyom Sikorsky, prebral e-poštno sporočilo, ki je bilo poslano na letališče v Minsk 23. maja. Sporočilo, podpisano s strani Hamasovih vojakov, je zahtevalo izraelsko prekinitev ognja nad Gazo in pozvalo Evropsko Unijo k prekinitvi podpore Izraela. Če ti pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi Ryanairovo letalo eksplodiralo nad Vilno.[33] Nemška kanclerka, Angela Merkel, je sporočilo označila za »popolnoma neverjetno.«[34] Hamas je zanikal kakršnekoli povezave z incidentom[35][36] in kritiziral belorusko vlado za takšno »arhaično mišljenje« v svetu »ki ne sprejema več takih metod.«[37] Epoštno sporočilo je imelo čas prejetja 12:57, kar je 24 minut po prvi omembi bombe s strani beloruske kontrole zračnega prometa.[38]

25. maja je Lukašenko prvič spregovoril o incidentu ter dejal, da je deloval »legalno«, ter da so »nezaželeni znotraj in zunaj države spremenili način napadanja države« ter spremembo imenoval »hibridna vojna«. Prav tako je Protaseviča obtožil načrtovanja »krvavega upora« brez predložitve dodatnih informacij ali dokazov.[39][40] Dejal je tudi, da je bombna grožnja prišla iz Švice, vendar so švicarske oblasti na očitek zatrdile, da o bombni grožnji ne vedo nič.[41]

Sankcije

[uredi | uredi kodo]

Litvanska vlada je z incidentom od 25. maja ob polnoči prepovedala vse lete iz in v Litvo, ki bi sicer prečkali beloruski zračni prostor.[42] Britanski prometni sekretar Grant Shapps je tudi podal predlog CAA, naj britanskim potniškim družbam odsvetuje letenje čez Belorusijo. Shapps je tudi suspendiral Belaviino dovoljenje za delovanje znotraj Združenega Kraljestva.[43] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ukrajinsko vlado k zaustavitvi prometa nad Belorusijo.[44]

Evropska unija je 24. maja v Bruslju sklicala sestanek vodij držav. Litvanski predsednik Gitanas Nauseda je EU pozval k ekonomskim sankcijam Belorusije. Prav tako je 8 drugih držav pozvalo k prepovedi letenja nad Belorusijo. Eden izmed predlogov je bil tudi neposredna blokada prometa iz Belorusije v države članice EU.[45][46] Na sestanku je bil domenjen predlog o prepovedi letenja evropskih letalskih družb v beloruskem zračnem prostoru, uvrstitev beloruskih letalskih prevoznikov na seznam blokiranih letalskih prevoznikov v EU in implementacijo novega svežnja sankcij proti Belorusiji.[47]

26. maja je Evropska agencija za varnost v letalstvu je uradno izdala direktivo o prepovedi letenja evropskim prevoznikom čez beloruski zračni prostor.[48] ZDA in EU sta tudi napovedala sankcije za najožje člane Lukašenkove vlade.[49] V začetku junija je Nemčija prenehala izdajati dovoljenja za ruske letalske prevoznike po neodobritvi vstopa dveh nemških Lufthansinih letal.[50][51]

Odnosi z Rusijo

[uredi | uredi kodo]

Zaradi ruskega neodobravanja preusmerjanja poletov okrog Belorusije sta morali Air France in Austrian Airlines odpovedati svoja poleta v Moskvo. Drugi prevozniki, med drugim KLM in tovorni polet British Cargo s pristankom niso imeli težav.[52] Kremljev govornik, Dimitrij Peskov, je 28. maja izjavil, da »je bila težava popolnoma tehnične narave in težava ne bi smela postati dodatno breme v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo.«[53] 1. junija je bila Lufthansa primorana odpovedati svoj polet zaradi neprejetih dovoljenj in je zato Nemčija kot povračilni ukrep zavrnila dolet ruskim letom s ciljem v Nemčiji.[54]

Preiskava

[uredi | uredi kodo]

23. maja je Litva pri državnem tožilstvu znotraj kategorij »Ugrabitve letal« in »Ravnanje z osebami po mednarodnem pravu« vložila preiskavo.[55] Ker je registrska država letala Poljska, je tudi poljski državni tožilec 24. maja odredil odprtje primera.[56][57]

Odzivi

[uredi | uredi kodo]

Incident je bil s strani ZDA, Združenega Kraljestva, Evropske Unije, organizacije NATO in še nekaj drugih civilno-letalskih organizacij označen kot dejanje zračnega piratstva in državnega terorizma, kršitev mednarodnih zakonov, med drugim čikaške konvencije o mednarodnem civilnem potniškem prometu in kršitev osnovnih človekovih pravic s strani avtoritarnega režima.[58][59][60][61][62][63]

  • Avstralija Avstralska ministrica za zunanje zadeve Marise Payne je dejanje »nasilnega vojaškega prestreza civilnega letala« obsodila in pozvala k takojšnjemu izpustu vseh pridržanih.[64]
  • Belgija Belgijski premier Alexander De Croo je pozval k uvedbi sankcij in »Belaviini prepovedi pristajanja na evropskih letališčih« ter dodal, da mora biti »Roman Protasevič takoj izpuščen«.[65]
  • Kanada Kanadski minister za zunanje zadeve Marc Garneu je izjavil, da je bil incident »resen poseg v civilno letalstvo in jasen napad na svobodo medijev.«[66] Kanadski predsednik vlade, Justin Trudeau, se je na dejanje odzval z »delovanje beloruskega režima je nezaslišano, nezakonito in popolnoma nesprejemljivo ... mi tudi obsojamo to nevarno poseganje v civilno letalstvo. Kanada že ima obstoječe sankcije proti Belorusiji in nadaljnji ukrepi bodo preučeni.«[67]
  • Ljudska republika Kitajska Govorec kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Zhao Lijian je 25. maja dejal, da »podrobnosti incidenta še niso znane. Pred poglobitvijo v dejstva in resnico, naj se vse relevantne strani vzdržijo napadov in se izogibajo eskalaciji situacije.«[68] 27. maja je Austrian Airlines odpovedal tovorni polet v Nančing, ker kitajske oblasti niso odobrile nove poti mimo Belorusije. Zaradi istega razloga je bil odpovedan polet iz Nančinga na Dunaj.[69]
  • Grčija Grški premier Kyriakos Mitsotakis je dogodek opisal kot »šokantno dejanje« ter da, »je potrebno zviševanje političnih pritiskov na Belorusijo«.[70] Grški zunanji minister je incident opisal kot »ugrabitev, sponzorirano s strani države«.[2]
  • Madžarska Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijarto se je odzval z besedami, da je prisilitev komercialnega leta v pristanek »brez razloga popolnoma nesprejemljiva, sploh pa zaradi potovanja med dvema državama EU.«[71]
  • Irska Irski premier Micheal Martin je dejanje opisal kot »prisilno dejanje, sponzorirano s strani države« in »dejanje zračnega gusarstva«.[72]
  • Italija Italijanski zunanji minister Lugi Di Maio je dejal, da je poteza »nesprejemljiva« in dejanje »državne ugrabitve«. Pričakoval je tudi sestanek visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in generalnega sekretarja NATO Jensa Stoltenberga: »To ni samo evropsko vprašanje ampak tudi vprašanje naših zaveznikov ampak tudi prekomorskih.«[73]
  • Latvija Latvijski minister za tuje zadeve Edgars Rinkēvičs je incident opisal, da je »nasprotno mednarodnemu pravu« ter da bi morale biti reakcije »močne in učinkovite«.[74] 24. maja je Latvija zaradi beloruskega izgona latvijskih diplomatov iz Latvije izgnala še beloruske diplomate.[75]
  • Litva Litovski predsednik Gitanas Nauseda je obtožil beloruske oblasti »odvratnih dejanj«,[74] prav tako pa je pozval NATO in EU k »takojšnjim reakcijam na grožnjo civilnemu letalstvu s strani beloruskih oblasti. Mednarodna skupnost mora narediti takojšnje korake, da se to več ne ponovi«.[74] Litovski premier Ingrida Šimonyte je javnost obvestil o preiskavi, ki se je začela zaradi prisilnih izginotij ter ugrabitve letala.[76]
  • Nizozemska Nizozemski predsednik vlade je obsodil »nesprejemljiv in neprimeren« napad.[77]
  • Nova Zelandija Novozelandska ministrica za zunanje zadeve Nanaia Mahuta je dejala, da je incident in pridržanje Protaseviča »sprožilo resne težave v mednarodnih odnosih« ter pozvala k preiskavi. Novozelandski kabinet se je tudi strinjal o prepovedi potovanja določenim osebam, ki so povezane z Lukašenkovim režimom in suspenzom visokih bilateralnih političnih in vojaških odnosov z Belorusijo.[78]
  • Norveška Norveški zunanji minister je nasprotoval beloruskim oblastem o prisilnem pristanku.[79]
  • Poljska Poljski premier Mateusz Morawiecki je dogodek opisal kot »neprimerno dejanje državnega terorizma, ki ne more ostati nekaznovano.«[74]
  • Švedska Švedski predsednik vlade Stefan Löfven je na novinarski konferenci dejal, da so »ukrepi beloruskih oblasti popolnoma neustrezni in uvedene bodo nadaljnje sankcije.« V istem govoru je tudi pozval k »nenadnem izpustu novinarja Romana Protaseviča in njegove punce Sofie Sapego.«[80]
  • Rusija Ruski minister za zunanje zadeve Sergei Lavrov je dejal, da je bilo belorusko ukrepanje »popolnoma razumljiv pristop«. Državni namestnik Dume, Leonid Kalašnikov, ki je tudi član komiteja za post-sovjetske zadeve, je izjavil, da Belorusija ima »pravico do poseganja po takih ukrepih, ki se ji zdijo zadostni« v primeru groženj nacionalni varnosti.[81] Govornica ruskega zunanjega ministrstva je incident primerjala z prestrezom letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa v Avstriji leta 2013, ko so evropske države zavrnile dovoljenje za dolivanje goriva med letom. Ameriška vlada je tudi napačno domnevala, da se je na krovu nahajal Edward Snowden.[82][83][84][85]
  • Ukrajina Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ukrajinsko vlado k suspenzu direktnih poletov med Ukrajino in Belorusijo. Premier Denis Šmihal je 25. maja sklical izreden sestanek kabineta.[86]
  • Združeno kraljestvo Britanski sekretar za zunanje zadeve, Dominic Raab, je dejal, da je incident »šokanten napad na civilno letalstvo«.[87] Predsednik britanskega komiteja za zunanje zadeve Tom Tugendhat je izjavil »če to ni dejanje vojne, je definitivno podobno vojaškemu«.[45]
  • Združene države Amerike Predsednik ZDA Joe Biden je prisilni pristanek karakteriziral kot »izzivanje mednarodnih norm«. Incident in kasnejši videoposnetek s Protasevičem je komentiral z »sramotnim napadom na politično nestrinjanje in medijsko svobodo« ter pozval k njegovemu izpustu.[88] Državni sekretar Antony Blinken je pristanek sprejel z besedami »nesramno in šokantno dejanje« ter zahteval mednarodno preiskavo.[89] Med potniki na letalu so bili tudi ameriški državljani.[90] Prometni sekretar Pete Buttigieg je naznanil, da Bidnova administracija in FAA preiskujeta varnost nadaljevanja ameriških letalskih potovanj čez ozemlje Belorusije.[91] FAA je tudi izdala obvestilo potnikom, ki letijo čez Belorusijo.[92]

Mednarodne organizacije

[uredi | uredi kodo]

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je incident opisala kot »povsem nesprejemljiv« ter da »se mora vsaka kršitev mednarodnega zračnega transporta spopasti s posledicami.«[93]

ICAO (Mednarodna civilna letalska organizacija, angleško International Civil Aviation Organization) je izrazila globoko skrb nad »očitnim prisiljenim pristankom« leta. Twit ICAO je tudi nakazal na možno kršitev Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu.[94]

Generalni sekretar NATO Jens Stoltenberg je tvitnil, da je prizemljitev leta »resen in nevaren incident, ki zahteva mednarodno preiskavo.«[95] Po poročanju Retuersa je Turčija vztrajala pri »izpustitvi omemb sankcij in pozivov k izpustitvi političnih zapornikov« v besedilu, ki je bilo objavljeno na Natovi spletni strani.[96]

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil »globoko zaskrbljenost« nad prisiljenim pristankom in aretacijo Protaseviča ter pozval k preiskavi incidenta.[97]

Pravni odzivi

[uredi | uredi kodo]

Britanski profesor mednarodnega prava Marco Roscini je navedel, da 1. člen Čikaške konvencije daje državam »popolno in eksluzivno prevlado nad zračnim prostorom svoje države«, zato je letalo lahko prestreženo in pristane po prestreznem procesu po 2. aneksu 2. dodatka in se ta sklada z varnostnimi zahtevami člena 3bis. Vendar je bil v tem primeru cilj preusmeritve bolj oddaljen kakor originalni cilj in nasprotuje zahtevam člena 3bis. Prav tako bombna grožnja krši pravila 1. člena Konvencije o odpravitvi nezakonitih dejanj v civilnem letalstvu in da bi Belorusija morala »olajšati nadaljnjo potovanje potnikom in posadki leta.«[98]

Ukrajinski letalski pravnik Andrij Huk je komentiral, da je prestrezanje letala in njegova preusmeritev na bolj oddaljeno letališče lahko ogrozilo varnost leta, posadke in potnikov. Dodal je tudi, da 2. aneks 2. dodatka govori o posredovanju vojaških letal kot zadnje dejanje, vendar so beloruski lovci vzleteli takoj.[99] Izredni profesor na ruski višji ekonomski šoli (HSE) Gleb Boguš je navedel, da bi proti uprizorjeni bombni grožnji in prestrezanju letala lahko bili uporabljeni Čikaška konvencija ter Montrealska konvencija iz leta 1971. Dejanje pa je komentiral kot »zelo nevaren primer«[100]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Vilnius Airport flight timetable«. www.vilnius-airport.lt (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 28. maja 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Hradecky, Simon (23. maj 2021). »Incident: Ryanair Sun B738 near Minsk on May 23rd 2021, Greece calls diversion states hijack«. The Aviation Herald. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  3. ↑ »Belarus opposition says government forced Ryanair plane to land to arrest journalist«. Deutsche Welle. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Reevell, Patrick (24. maj 2021). »Ryanair flight forced to land in Belarus with top activist on board«. ABCNews.go.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  5. ↑ »Lukashenko's Crazy-Stupid Hamas Headfake«. Newlines Magazine (v angleščini). 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  6. ↑ »Швейцарский ХАМАС. Нестыковки в "террористической" версии белорусских властей« [Swiss Hamas. Inconsistencies in the "terrorist" version of the Belarusian authorities]. dossier.center (v ruščini). In collaboration with The Daily Beast and Der Spiegel. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  7. ↑ 7,0 7,1 »Belarus opposition says government forced Ryanair plane to land to arrest journalist«. Deutsche Welle. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  8. ↑ »На борту самолета, экстренно посаженного в Минске, был Роман Протасевич« [Roman Protasevich was on board the plane urgently landed in Minsk] (v beloruščini). People Onliner. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  9. ↑ »У аэрапорце "Мінск" затрыманы блогера Раман Пратасевіч« [Blogger Raman Protasevich detained at Minsk airport] (v beloruščini). Spring 96. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  10. ↑ »Команду принять в Минске "заминированный" самолет Ryanair дал лично Лукашенко« [Lukashenka personally gave the command to receive the "mined" Ryanair plane in Minsk] (v beloruščini). BelTA. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  11. ↑ »Основатель Nexta Протасевич задержан в аэропорту Минска« [Nexta founder Protasevich detained at Minsk airport] (v ruščini). Kommersant. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  12. ↑ Troianovski, Anton; Nechepurenko, Ivan (23. maj 2021). »Belarus Forces Down Plane to Seize Dissident; Europe Sees 'State Hijacking'«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  13. ↑ »Ryanair plane: Western powers voice outrage at plane 'hijacking'«. BBC News. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  14. ↑ Нива, Наша (23. maj 2021). »Экс-главреда телеграм-канала NEXTA Романа Протасевича задержали в Беларуси . Его рейс Афины — Вильнюс экстренно сел в Минске в сопровождении истребителя. Европа грозит Лукашенко расследованием и санкциями. Главное« [Former editor-in-chief of the telegram channel NEXTA Roman Protasevich was detained in Belarus. His flight Athens - Vilnius urgently landed in Minsk, accompanied by a fighter. Europe threatens Lukashenka with investigation and sanctions.]. Новая газета (v ruščini). Moscow. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  15. ↑ »В Ryanair заявили об указании Беларуси посадить самолет с Протасевичем в Минске« [Ryanair issues instructions to Belarus to land plane with Protasevich in Minsk]. Deutsche Welle (v ruščini). 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  16. ↑ »У аэрапорце Мінска, рэзка змяніўшы курс, прызямліўся самалёт Афіны—Вільня — на борце быў Раман Пратасевіч« [Athens-Vilnius plane landed at Minsk airport, abruptly changing course, Raman Protasevich on board] (v beloruščini). nn.by. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  17. ↑ »Vilnius university says its student travelling with Protasevich also detained, demands release«. Reuters. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  18. ↑ »Belarus to Try Russian Citizen Detained on Diverted Flight«. 31. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 1. junija 2021.
  19. ↑ »Belarus reportedly deems Russian student Sofia Sapega a suspect in third criminal case«. meduza (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  20. ↑ »Belarusian Journalist Arrested After His Flight Diverted To Minsk After False Bomb Threat«. Radio Free Europe. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  21. ↑ »Belarus diverts plane to arrest journalist, says opposition«. Deutsche Welle. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  22. ↑ »Belarus Ryanair flight diverted: Passengers describe panic on board«. BBC News. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  23. ↑ »Belarus Faces Western Outrage Over Airliner 'Hijacking' To Detain Journalist«. Radio Free Europe. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  24. ↑ 24,0 24,1 Nektaria Stamouli; David M. Herszenhorn (24. maj 2021). »Aboard the 'hijacked' plane to Minsk«. POLITICO. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  25. ↑ »Ryanair passenger documents forced Belarus landing on Instagram«. Newsweek. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  26. ↑ »Θρίλερ με πτήση από Αθήνα: Η Λευκορωσία ανάγκασε αεροσκάφος να προσγειωθεί για να συλλάβει ακτιβιστή« [Thriller in flight from Athens: Belarus forces plane to land to arrest activist]. Efimerida Ton Syntakton (v grščini). 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  27. ↑ »EU Outrage as Belarus Diverts Flight, Arrests Opposition Activist«. The Moscow Times. AFP. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  28. ↑ »Diverted Ryanair flight leaves Belarus for Lithuania after exiled activist detained«. TheJournal.ie. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  29. ↑ 29,0 29,1 Chrysoloras, Nikos (25. maj 2021). »Greek Scientist Stayed in Minsk After Forced Ryanair Landing«. Bloomberg. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  30. ↑ »Belarus plane: What we know and what we don't«. BBC News. 27. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 28. maja 2021.
  31. ↑ Troianovski, Anton (24. maj 2021). »Belarus Is Isolated as Other Countries Move to Ban Flights«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  32. ↑ Seputyte, Milda; Dendrinou, Viktoria (23. maj 2021). »How Belarus Snatched a Dissident Off a Ryanair Plane From Greece«. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021 – prek bloomberg.com.
  33. ↑ Спевак, Дарья; Прокопьева, Ольга; Ошуркевич, Татьяна (24. maj 2021). »Минтранс: сообщение о минировании самолета RyanAir пришло от ХАМАС - Люди Onliner« [Ministry of Transport: the message about the mining of the Ryanair plane came on behalf of Hamas.]. Onliner. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  34. ↑ »Angela Merkel says Belarus' story 'completely implausible'«. Deutsche Welle. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  35. ↑ »Belarus points to Hamas bomb threat in plane diversion, Hamas rejects claim«. Reuters. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  36. ↑ »Hamas rejects Belarus claim over plane bomb threat«. www.aljazeera.com. Al Jazeera. Reuters. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  37. ↑ Салов, Дмитрий. »ХАМАС осудил заявления Минска о том, что движение угрожало взорвать самолёт« [Hamas condemned Minsk's statements that the movement threatened to blow up the plane]. anna-news.info (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  38. ↑ »Purported bomb threat Belarus cited in plane interception was sent after flight diverted, email provider says«. Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  39. ↑ »Belarus leader says detained journalist was plotting 'bloody rebellion'«. Reuters. 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  40. ↑ »Lukashenko Defends 'Legal' Plane Diversion to Belarus, Kremlin Backs Him«. The Moscow Times. 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  41. ↑ »Swiss gov't says unaware of any bomb threat that forced jet to land in Belarus«. Reuters. 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  42. ↑ »Lithuania bars airport access to carriers flying over Belarus«. LRT. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  43. ↑ »UK tells airlines to avoid Belarusian airspace after flight diversion led to journalist's arrest«. ITV News. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  44. ↑ »Zelensky orders halt to air traffic with Belarus«. Unian. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  45. ↑ 45,0 45,1 »Fury over "state piracy" as West weighs action against Belarus«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  46. ↑ »Western powers voice outrage as Belarus accused of hijacking plane«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  47. ↑ »EU leaders agree on Belarus sanctions after plane diversion«. AP NEWS. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  48. ↑ Buckley, Julia (31. maj 2021). »How Belarus 'hijacking' has redrawn Europe's air map«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  49. ↑ »US to work with EU on targeted sanctions for Belarus«. France 24 (v angleščini). 29. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  50. ↑ »Germany Blocks Incoming Russian Flights in Tit-For-Tat Action«. The Moscow Times (v angleščini). 2. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  51. ↑ »Germany-Russia Flights Resume After Tit-for-Tat Cancellations«. 2. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 3. junija 2021.
  52. ↑ »Two airlines cancel Moscow flights as EU discusses Belarus sanctions«. Financial Times. 28. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 28. maja 2021. Pridobljeno 28. maja 2021.
  53. ↑ »Moscow tells airlines to expect delays on Europe-Russia flights«. Reuters (v angleščini). 28. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  54. ↑ »In tit-for-tat move, Germany blocks Russian airlines«. The Seattle Times. Associated Press. 2. junij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  55. ↑ Damulytė, Jūratė; Stankevičius, Augustas; Meilutis, Margiris (23. maj 2021). »Generalinė prokuratūra pradėjo ikiteisminį tyrimą dėl orlaivio užgrobimo« [The Prosecutor General's Office has launched a pre-trial investigation into the hijacking of the aircraft]. Delfi (v litovščini). Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  56. ↑ »Prokuratura Krajowa potwierdza: Ziobro nakazał wszcząć śledztwo ws. samolotu Ryanair« [The National Prosecutor's Office confirms: Ziobro ordered an investigation into the Ryanair plane]. Wprost (v poljščini). 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  57. ↑ »Polski Prokurator Generalny polecił wszcząć śledztwo ws. lądowania samolotu Ryanair w Mińsku« [The Polish Prosecutor General ordered an investigation into the landing of the Ryanair plane in Minsk]. Bankier.pl (v poljščini). 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  58. ↑ »Why Belarus Grounding of Ryanair Flight Broke International Law«. www.msn.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 30. maja 2021.
  59. ↑ »Belarus And The Diversion Of Ryanair Flight 4978«. Radio Free Europe (v angleščini). 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  60. ↑ »Roman Protasevich: The young dissident who Belarus diverted a Ryanair flight to arrest«. www.msn.com. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2021. Pridobljeno 30. maja 2021.
  61. ↑ Buckley, Julia (31. maj 2021). »How Belarus 'hijacking' has redrawn Europe's air map«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  62. ↑ Suliman, Adela (4. maj 2021). »Belarus faces international fury after using fighter jet to land airliner, seize journalist«. NBC News (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  63. ↑ Applebaum, Anne (24. maj 2021). »Other Regimes Will Hijack Planes Too«. The Atlantic (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  64. ↑ »Australia calls for political activist's release after plane intercepted in Belarus«. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  65. ↑ »De Croo calls to ban Belarus airline from landing in the EU«. The Brussels Times. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  66. ↑ »Belarus diverts prominent critic's flight, arrests him upon landing«. CBC News. The Associated Press. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 15. maja 2021.
  67. ↑ »Belarus will face 'consequences' after flight diverted, journalist pulled from plane«. CBC News. Thomson Reuters. 25. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2021. Pridobljeno 15. maja 2021.
  68. ↑ »Foreign Ministry Spokesperson Zhao Lijian's Regular Press Conference on May 25, 2021«. Ministry of Foreign Affairs of China. 25. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  69. ↑ »Keine Genehmigung für AUA-Flug nach Moskau« [No authorization for AUA flight to Moscow]. ORF.at (v nemščini). 28. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 28. maja 2021.
  70. ↑ »Mitsotakis: Ryanair forced landing a 'shocking act'«. Kathimerini. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  71. ↑ Vaski, Tamás (25. maj 2021). »Hungary Supports Belarus' Ban from EU Airspace Over Ryanair Hijacking«. Hungary Today. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  72. ↑ Clarke, Vivienne; Leahy, Pat (24. maj 2021). »Taoiseach says forced landing of Ryanair flight in Belarus is 'piracy in the skies'«. The Irish Times. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  73. ↑ »Italy summons Belarus diplomat over 'state hijacking' of Ryanair plane«. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  74. ↑ 74,0 74,1 74,2 74,3 »Belarus 'diverts Ryanair flight to arrest journalist', says opposition«. BBC News. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  75. ↑ »Belarus flight stop is an international scandal - EU«. BBC News Online. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  76. ↑ »Oro uoste Minske nutupdyto lėktuvo keleivius sutikusi Šimonytė: tai negali likti be atsako« [Šimonytė, who met the passengers of the plane landed at the airport in Minsk: it cannot go unanswered]. LRT (v litovščini). 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  77. ↑ »Dutch PM joins condemnation of Ryanair 'hijack', KLM continues flights«. Dutch News. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  78. ↑ Miller, Geoffrey (29. maj 2021). »Opinion: New Zealand Foreign Affairs Minister Nanaia Mahuta is ruffling feathers as her words are closely watched internationally«. Newshub. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2021. Pridobljeno 30. maja 2021.
  79. ↑ »Søreide kritiserer Hviterussland« [Søreide criticizes Belarus]. NRK (v knjižni norveščini). 26. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
  80. ↑ Solander, Ivan (25. maj 2021). »Löfven: Oacceptabelt agerande av Belarus« [Löfven: Unacceptable action by Belarus] (v švedščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  81. ↑ »Russia Defends Belarus Over Plane Diversion«. Moscow Times. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  82. ↑ »West weighs action after Belarus diverts plane, arrests reporter«. Al-Jazeera. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  83. ↑ Psaki, Jen (3. julij 2013). »Daily Press Briefing«. U.S. Department of State. Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  84. ↑ »Spain 'told Edward Snowden was on Bolivia president's plane'«. BBC News (v britanski angleščini). 5. julij 2013. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2014. Pridobljeno 2. junija 2021.
  85. ↑ McPartland, Ben (3. julij 2013). »Snowden affair: France apologises to Bolivia«. The Local. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  86. ↑ »Зеленський доручив зупинити авіасполучення між Україною та Білоруссю« [Zelensky instructed to suspend flights between Ukraine and Belarus]. Європейська правда (v ukrajinščini). 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  87. ↑ »UK airlines told to avoid Belarusian airspace after journalist arrest«. BBC. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  88. ↑ »Statement by President Joe Biden on Diversion of Ryanair Flight and Arrest of Journalist in Belarus« (tiskovna objava). White House. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2021.
  89. ↑ Sytas, Andrius; Ostroukh, Andrey (23. maj 2021). »Belarus forces airliner to land and arrests opponent, sparking U.S. and European outrage«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  90. ↑ Ateba, Simon. »Biden admin condemns diversion of Ryanair flight to Belarus to arrest journalist Raman Pratasevich, says the lives of American citizens were endangered • Today News Africa«. todaynewsafrica.com. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  91. ↑ Ziady, Hannah. »Airlines are avoiding Belarus after 'state-sponsored hijacking' of Ryanair flight«. CNN.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  92. ↑ Mohammed, Arshad; Shepardson, David (28. maj 2021). »U.S. urges 'extreme caution' to airlines flying passengers over Belarus«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 2. junija 2021.
  93. ↑ Kaminski-Morrow, David. »Political leaders outraged as Belarus 'forces' Ryanair 737 diversion to Minsk«. Flight Global. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  94. ↑ Calder, Simon (23. maj 2021). »Ryanair 'hijack' to Minsk could have serious consequences for Belarus«. The Independent. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  95. ↑ Sytas, Andrius; Ostroukh, Andrey (23. maj 2021). »Belarus forces airliner to land and arrests opponent, sparking U.S. and European outrage«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.
  96. ↑ »Turkey pushed NATO allies into softening outrage over Belarus plane, diplomats say«. Reuters. 28. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2021. Pridobljeno 29. maja 2021.
  97. ↑ »Guterres deeply concerned over 'forced landing' and arrest of Belarus opposition journalist, as condemnation grows«. UN News (v angleščini). United Nations. 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2021. Pridobljeno 4. junija 2021.
  98. ↑ Wheeldon, Tom (24. maj 2021). »How Belarus's 'aviation piracy' broke international law«. France 24. Pridobljeno 9. junija 2021.
  99. ↑ »Самолет Ryanair над Беларусью развернули - его сопроводил в Минск истребитель« [Ryanair plane was deployed over Belarus - it was escorted to Minsk by a fighter]. 23. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  100. ↑ »В Белоруссии задержан экс-главред Nexta. Самолет, в котором он летел, совершил экстренную посадку в Минске« [Former Nexta editor-in-chief detained in Belarus. The plane in which he was flying made an emergency landing in Minsk.]. BFM.ru - деловой портал. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Let_4978_Ryanaira&oldid=6261353«