OpisOdkritje spomenika 320 padlim borcem na Graški Gori 1961 (3).jpg
Slovenščina: Odkritje spomenika 320 padlim borcem na Graški Gori
Datum
Vir
To gradivo je pod sklicno številko 273715 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
4. julij 1961, Graška gora: Na Graški gori so danes ob 20-letnici ljudske vstaje odkrili spomenik 320 padlim borcem. Velike svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi iz celjskega, mariborskega, ljubljanskega in drugih okrajev iz Slovenije. Proslava na Graški gori se je začela nekaj pred 11. uro, ko so prispeli na veliko graško planoto zadnji udeleženci včerajšnje svečanosti. Po ponazoritvi NOB, v kateri so sodelovali godba na pihala Zarja iz Šoštanja, pevski zbori iz Slovenjega Gradca, Šoštanja in Velenja ter recitatorji. Z vasice Grmade je bil 8. oktobra napad na Šoštanj. V bližini Graškegore so se med NOB večkrat zadrževale tudi partizanske enote lV. operativne cone ter okrajni in okrožni komite za Šaleško in Mislinjsko dolino. Najbolj pa se teh krajev nedvomno spominjajo borci XIV. divizije, ki so se na svojem legendarnem pohodu preko Hrvatske, Kozjanskega, Lindeka in Kozjaka po hudih bojih prebili na Graško goro. Nedaleč od tod so do smrti izmučeni borci XIV. divizije v enem popoldnevu osemkrat jurišali na dobro utrjene nemške položaje. Jože Marolt je dejal, da so se na Vrgunovem vrhu odvijali prizori nepopisnega junaštva, ki so terjali veliko človeških življenj. Na pobočjih Graške gore je padlo okrog 320 borcev NOB, med njimi tudi Miha Pintar-Toledo, komandant Ranko, komandir Gustl, Karel Destovnik-Kajuh in drugi. Borci XIV. divizije so se v teh krajih borili 21 dni. Na Graški gori so bili - kot so povedali preživeli borci divizije po včerajšnji proslavi - obkoljeni od sovražnikovih obročev cela dva dni. Spomenik na Graški gori je danes odkril narodni heroj in komandant četrte operativne cone Jože Borštner. Na njem so preživeli borci z velikimi črkami zapisali, da je bila Graška gora, ki je bila vsa v zastavah in v cvetju, z Razborjem in Uršljo goro zbirno območje 1. štajerskega bataljona, središče šaleško-mislinjskega okrožja KPS, gora jurišev zmagovite XIV. udarne divizije in gora enot IV. operativne cone, ki je varovala svoj narod pred nacističnimi grozodejstvi, gledala trpljenje domačinov in tisoče junaštev, pa tudi smrt nad 320 slovenskih sinov, ki so tu skrvaveli. Današnje velike svečanosti na Graški gori se je udeležilo tudi blizu 60 preživelih borcev XIV. divizije, ki so ostali na gori svojih jurišev skupaj z ostalimi pohorskimi partizani, domačini in številnimi gosti domala iz vse Slovenije do poznega popoldneva in obujali spomine na težke dni NOB. (avtor fotografije: Jože Gal)