To gradivo je pod sklicno številko 510011 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
4. marec 1962, Ptuj: Pustni karneval v Ptuju je minil. Trajal je dva dni - v soboto in nedeljo - ter je bil poln nenavadnih dogodivščin. Ko sem se včeraj vračal s karnevala domov, me je obšlo prijetno zadovoljstvo: ptujski karneval je ponudil spoznanje, da smo Slovenci duhovito ljudstvo, polno domišljije in smisla za humor in da v nas kljub poškropljeni civilizaciji živi še veliko ljudskega čustva in spoštovanja do naše ljudske dediščini. Cesta od Maribora do Ptuja menda še ni doživela takega prometa kot včeraj. Težko je reči, kdaj se je pričela nepretrgana povorka motornih vozil, toda v Ptuju se je prav gotovo zbralo krepko čez tisoč avtomobilov. Ptuj je bil včeraj pravo karnevalsko mesto. Prvi kurenti so se kazali že v Zlatoličju, do Ptuja jih je bilo vedno več. Ptujska okna so bila karnevalsko okrašena, ulice nabasane z ljudmi iz vseh krajev Slovenije in sosednjih pokrajin. Ko so ozke ulice napolnili zvoki demonskih kurentov, je Ptuj preplavila prava maškarada barv. Toliko živopisja res ni mogoče videti vsak dan. Kopjaši, piceki, vile, orači iz Lancove vasi, laufarji, borovi gostüvanci, pustni pogrebci, cigani in - kdo bi jih lahko vse naštel - so uganjali burke pred tisoči gledalcev. Povsod pa so bili v težke kožuhe odeti kurenti, z mnogimi zvonci okrog pasu in z ježevkami v rokah. Dve uri so trajale dopoldanske burke. Komaj so se kurenti malce odpočili, že je pričel popoldanski karnevalski sprevod. Kurenti so dobili močno konkurenco - celo vojsko pisanih indijanskih konjenikov, ki se od tistih iz kavbojskih filmov niso prav nič razlikovali. Za rdečekožcise je zvrstila pisana kopica ptujskih mask. Med tistimi nefolklornimi je bila prav gotovo najlepša Merkurjeva pravljica iz 1001 noči. Največ smeha pa je požela sladkorna tovarna Amerika pri Ormožu. Lep, topel dan je kurentom šel v račun. S svojimi demonskimi maskami in zvonci naj bi odgnali zimo in priklicali zopet pomlad. Davni predniki, ki so na Ptujsko polje pripeljali kurente, so v to kurentovo moč prav globoko verovali. Grozljive maske včerajšnjih kurentov bi res utegnile pregnati starko zimo. Če že ne to, pa so prav gotovo privabile včeraj v Ptuj tisoče in tisoče radovednežev, ki seveda niso prišli s praznimi žepi in so torej nekaj denarja pustili v Ptuju. Ptujsko kurentovanje je postalo že pred včerajšnjo prireditvijo znano po vsej republiki, včerajšnja prireditev pa je močno dala slutiti, da je Ptuj na najboljši poti, da postane slovensko pustno karnevalsko mesto številka ena. Karneval v Ptuju ni bil samo uspela pustna burka, temveč spored, ki je nosil v sebi dosti vrednega ljudskega blaga in je zatorej moral ugajati tudi etnografskim sladokuscem. Prav ta kakovost je zagotovilo da bo tudi prihodnji pustni ptujski karneval ob vsaj takšni organizaciji, kot je bila letošnja, še lepše uspel. Verjetno že včeraj ni bilo radovedneža, ki bi se iz Ptuja ne vrnil zadovoljen. Organizatorji naj v prihodnje skušajo karnevalsko vzdušje še bolj prenesti na obiskovalce in gledalce karnevala in jih aktivno vključiti v karneval. (avtor fotografije:Danilo Škofič)