Doneck
 | Ta članek morda daje neupravičeno težo določenim dogodkom, vidikom ali prepričanjem. |
Doneck Донецьк Донецк | |||
|---|---|---|---|
 | |||
| |||
  Doneck  Doneck  Doneck | |||
| Koordinati: 48°00′10″N 37°48′19″E / 48.00278°N 37.80528°E | |||
| Država |  Ukrajina (de jure) Rusija (de facto) | ||
| Oblast | Donecka oblast (de jure) | ||
| Rajon | Donecki rajon (de jure) | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Aleksej Kulemzin (de facto) | ||
| Prebivalstvo (1. januar 2021) | |||
| • Skupno | 905.364 | ||
| Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
| • Poletni | EEST | ||
| Omrežna skupina | +380 622, 623 | ||
.svg)
Doneck (ukrajinsko Донецьк, MFA: [doˈnɛt͡sʲk], rusko Донецк, MFA: [dɐˈnʲet͡sk]) je mesto na vzhodu Ukrajine, glavno mesto istoimenske oblasti in istoimenskega rajona.
Po izbruhu rusko-ukrajinske vojne leta 2014 je bilo mesto prizorišče večjih spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti ter postalo glavno mesto samooklicane Donecke ljudske republike.[1] Trenutno (stanje oktober 2022) je celotno mesto pod nadzorom Rusije, medtem ko v okolici mesta potekajo spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami.[2]
14. marca 2022 je v raketnem napadu na Doneck življenje izgubilo 20 prebivalcev, še 33 pa je bilo ranjenih. Rusko ministrstvo za obrambo je trdilo, da so Doneck obstreljevale ukrajinske oborožene sile.[3] Ukrajina je trditve zanikala in za napad obtožila Rusijo.[4] Neodvisna raziskava je poročala, da je napad prišel iz ruskega okupiranega ozemlja.[5][6]
Ime
[uredi | uredi kodo]Eno prvih rudarskih naselbin na območju Donecka je bila Aleksandrivka/Oleksandrivka (rusko Александровка, ukrajinsko Олександрівка). Z združitvijo delavskega naselja rudnikov, ki jih je v upravo dobil britanski poslovnež John Hughes je nastalo mesto Juzovo/Juzove (rusko Юзово/ukrajinsko Юзове), kasneje Juzovka/Juzivka (rusko Юзовка/ukrajinsko Юзівка) po tedanji fonetični transkripciji priimka Hughes v cirilico (Юз - Juz).
Aprila 1924 je mesto dobilo ime Stalin (iz rus. besede za jeklo: сталь - stal, prek nem. Stahl) z obrazložitvijo, da ohranja spomin na v januarju umrlega sovjetskega voditelja Lenina.[7][a] Ker so tedanjega generalnega sekretarja boljševiške stranke in bodočega sovjetskega voditelja Stalina sočasno predlagali tudi za častnega meščana, je pogosta interpretacija preimenovanja, da se mu je odbor mestnega sveta na ta način kot eden prvih laskal.[8]
Kot posledica politike korenizacije se je od leta 1929 imenoval Stalino (ukrajinsko Ста́ліно), vendar se je v dokumentih v ruskem jeziku pogosto še naprej imenoval Stalin.[7][8]
Novembra 1961 se je mesto v procesu destalinizacije preimenovalo v Doneck - po reki Donec.[9]
Uprava
[uredi | uredi kodo]Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]
Bochum, Nemčija (od 1987)
Charleroi, Belgija
Katovice, Poljska
Kutaisi Gruzija
Matagalpa, Nikaragva (od 2004)
Moskva, Rusija
Pittsburgh, ZDA- Rostov na Donu, Rusija
Sheffield, Združeno kraljestvo
Taranto, Italija (od 1984)
Vilna, Litva
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »К 45-летию переименования Донецкой области« [K 45. obletnici preimenovanja Doneške oblasti] (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2019. Pridobljeno 26. februarja 2012.: 9. marca 1924 je bila v Juzovki slavnostna seja mestnega sveta delavcev, kmetov in poslancev Rdeče armade, na kateri so obravnavali vprašanje o ovekovečenju spomina na Lenina. V zapisniku sestanka je navedeno: »Kot je Leninovo naslednje jeklo (stal'), je rudi njegov jekleni [stal'ni] naslednik (v ideološkem smislu, op. prev.) njegov pomočnik tovariš Stalin. Partija mu je dala to ime, ker je bil trden in neomajen – kot jeklo. Tudi mi moramo biti močni in neomajni kot jeklo. Jeklo bo naš simbol in vsak poskus sovražnikov jeklenih idej tovariša Lenina bo razbit ob jekleni zid.«
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Weaver, Matthew; Luhn, Alec (13. februar 2015). »Ukraine ceasefire deal agreed at Minsk talks«. The Guardian. Pridobljeno 16. decembra 2016.
- ↑ Barros, George; Stepanenko, Kateryna; Bergeron, Thomas (30. september 2022). »Interactive Map: Russia's Invasion of Ukraine«. ArcGIS StoryMaps (v angleščini). Institute for the Study of War and Critical Threats. Pridobljeno 1. oktobra 2022.
- ↑ »Russia accuses Ukraine of missile strike on Donetsk which Ukraine denies«. Reuters (v angleščini). 15. marec 2022.
- ↑ Tondo, Lorenzo (14. marec 2022). »Russia accuses Kyiv of deadly missile attack on Donetsk«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 20. decembra 2023.
- ↑ »The missile strike on the centre of Donetsk was carried out from the territory of the Russian Federation - Conflict Intelligence Team«. Ukrainska Pravda (v angleščini). Pridobljeno 20. decembra 2023.
- ↑ Руслан Левиев: «Ракета в Донецк прилетела с территории, контролируемой РФ и сепаратистами», pridobljeno 20. decembra 2023
- ↑ 7,0 7,1 A. A. Herzen; S. N. Lyashko (2022). »ДОНЕ́ЦК«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2022.
{{navedi splet}}: Prezrt|article=(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 8,0 8,1 »Между Юзовкой и Донецком«. Pridobljeno 12. oktobra 2010.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Из истории города [From the history of the city]. Official site of the Head of Donetsk City (v ruščini). 31. avgust 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 januar 2007. Pridobljeno 7 maj 2007.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
