Pojdi na vsebino

Svet Evropske unije

(Preusmerjeno s strani Svet EU)
Svet Evropske unije

angleško: Council of the European Union
bolgarsko: Съвет на Европейския съюз
češko: Rada Evropské unie
dansko: Rådet for Den Europæiske Union
estonsko: Euroopa Liidu Nõukogu
finsko: Euroopan unionin neuvosto
francosko: Conseil de l'Union européenne
grško: Συμβούλιο της Ευρωπαϊκής Ένωσης
hrvaško: Vijeće Europske unije
irsko: Comhairle an Aontais Eorpaigh
italijansko: Consiglio dell'Unione europea
latvijsko: Eiropas Savienības Padome
litovsko: Europos Sąjungos Taryba
madžarsko: Az Európai Unió Tanácsa
malteško: Kunsill tal-Unjoni Ewropea
nemško: Rat der Europäischen Union
nizozemsko: Raad van de Europese Unie
poljsko: Rada Unii Europejskiej
portugalsko: Conselho da União Europeia
romunsko: Consiliul Uniunii Europene
slovaško: Rada Európskej únie
špansko: Consejo de la Unión Europea
švedsko: Europeiska unionens råd
Logotip Sveta Evropske unije
Zgodovina
Ustanovitev1. julij 1967 (1967-07-01)
Predhodnik
Vodstvo
 Poljska
od 1. januarja 2025
Thérèse Blanchet[1]
od 1. novembra 2022
Kaja Kallas, ALDE
od 1. decembra 2024
Struktura
Sedeži27
Struktura Sveta Evropske unije
Odbori
10 konfiguracij
  • Kmetijstvo in ribištvo
  • Konkurenčnost
  • Gospodarske in finančne zadeve
  • Izobraževanje, mladina, kultura in šport
  • Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov
  • Okolje
  • Zunanje zadeve
  • Splošne zadeve
  • Pravosodje in notranje zadeve
  • Promet, telekomunikacije in energija
Geslo
Združena v raznolikosti
Mesto zborovanj
Sejna soba stavbe Europa
stavba Europa
Bruselj, Belgija
Spletno mesto
consilium.europa.eu
Ustava
Pogodbe Evropske unije

Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Evropske unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU.

V Svetu se sestajajo vladni ministri oziroma ministrice iz vsake države EU, da razpravljajo o zakonodajnih predlogih, jih spreminjajo in sprejemajo, ter usklajujejo politike. Ministri imajo pooblastilo, da v imenu svoje vlade prevzamejo obveznosti glede ukrepov, dogovorjenih na sestankih. Seje Sveta potekajo v Bruslju, razen treh mesecev (aprila, junija in oktobra), ko so v Luxembourgu.[2]

Svet EU je skupaj z Evropskim parlamentom glavni organ odločanja Evropske unije.

Sestava Sveta

[uredi | uredi kodo]

Svet EU nima stalnih članov, pač pa se glede na področje politike, ki je na dnevnem redu seje, sestaja 10 različnih sestavah.[2] Sej Sveta se udeležujejo predstavniki vseh držav članic na ministrski ravni. Udeleženci so tako lahko ministri ali državni sekretarji.[3]

Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu. Izjema je Svet za zunanje zadeve, ki mu običajno predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.[3]

Odbor stalnih predstavnikov (COREPER)

[uredi | uredi kodo]

Pomembno telo Sveta je COREPER (francosko Comité des représentants permanents) – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. Sestavljajo ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.

Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.

COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:

  • Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)
  • Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)
  • Konkurenčnost (COMPET)
  • Okolje (ENV)
  • Promet, telekomunikacije in energija (TTE)
  • Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)

COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:

  • Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
  • Pravosodje in notranje zadeve (JHA)
  • Splošne zadeve (GAC)
  • Zunanje zadeve (FAC)

Slovensko članstvo v Svetu

[uredi | uredi kodo]
Oblika sveta COREPER Slovenski minister
Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS) COREPER I minister za izobraževanje, znanost in šport

minister za kulturo

Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH) COREPER I minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Konkurenčnost (COMPET) COREPER I minister za izobraževanje, znanost in šport

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Okolje (ENV) COREPER I minister za okolje in prostor
Promet, telekomunikacije in energetiko (TTE) COREPER I minister za infrastrukturo

minister za javno upravo

Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) COREPER I minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

minister za zdravje

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) COREPER II minister za finance

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Pravosodje in notranje zadeve (JHA) COREPER II minister za pravosodje

minister za notranje zadeve

Splošne zadeve (GAC) COREPER II minister za zunanje zadeve
Zunanje zadeve (FAC) COREPER II minister za zunanje zadeve

minister za obrambo

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

minister brez resorja pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Naloge Sveta

[uredi | uredi kodo]

Kot primarni zakonodajni organ Svet [2]

  • obravnava predpise EU in jih sprejema skupaj z Evropskim parlamentom na podlagi zakonodajnih predlogov Evropske komisije.
  • Usklajuje politike držav članic
  • Pripravlja zunanjo in varnostno politiko EU v skladu s smernicami Evropskega sveta.
  • Sklepa sporazume med EU in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
  • Sprejme letni proračun EU skupaj z Evropskim parlamentom.


Svet EU sprejema različne pravne akte:

  • uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red)
  • direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice)
  • sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo)
  • priporočila (niso pravno zavezujoča)
  • mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku)
Sejna dvorana Evropskega sveta, kjer sestankuje tudi Svet EU.

Odločanje

[uredi | uredi kodo]

Svet odloča praviloma s kvalificirano večino.[4] Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino.

Kvalificirana večina je dosežena, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: da za predlog glasuje 55% držav članic in da predlog podprejo države članice, ki predstavljajo najmanj 65% prebivalstva EU. Ta postopek se imenuje tudi „pravilo dvojne večine. Glasovanje s kvalificirano večino je najpogosteje uporabljan način glasovanja v Svetu.[4]

Odločitev se lahko blokira, samo če proti glasujejo vsaj 4 države, ki predstavljajo najmanj 35 % celotnega prebivalstva EU.

  • Izjema: za občutljive teme, denimo zunanjo politiko in obdavčitev, je potrebna soglasna odločitev (vse države morajo glasovati za predlog).[5]
  • Navadna večina se uporablja pri odločanju o postopkovnih (sprejetje Poslovnika Sveta) in administrativnih zadevah.[6]

Predsedovanje

[uredi | uredi kodo]

Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Seznam rotacij predsedovanja svetu EU

[uredi | uredi kodo]

(od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta)

Obdobje Trojica Predsedstvo Šef vlade Spletna stran
1958 jan-–jun.    Belgija Achille Van Acker
Gaston Eyskens (od 26. junija)
 
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Konrad Adenauer
1959 jan-–jun.  Francija Charles de Gaulle
jul.–dec.  Italija Antonio Segni
1960 jan-–jun.  Luksemburg Pierre Werner
jul.–dec.  Nizozemska Jan de Quay
1961 jan-–jun.  Belgija Gaston Eyskens [2]
Théo Lefèvre (od 25. aprila)
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Konrad Adenauer [2]
1962 jan-–jun.  Francija Charles de Gaulle [2]
jul.–dec.  Italija Amintore Fanfani
1963 jan-–jun.  Luksemburg Pierre Werner [2]
jul.–dec.  Nizozemska Jan de Quay [2]
Victor Marijnen (od 24. julija)
1964 jan-–jun.  Belgija Théo Lefèvre [2]
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Ludwig Erhard
1965 jan-–jun.  Francija Charles de Gaulle [3]
jul.–dec.  Italija Aldo Moro
1966 jan-–jun.  Luksemburg Pierre Werner [3]
jul.–dec.  Nizozemska Jo Cals
Jelle Zijlstra (od 22. novembra)
1967 jan-–jun.  Belgija Paul Vanden Boeynants
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Kurt Georg Kiesinger
1968 jan-–jun.  Francija Charles de Gaulle [4]
jul.–dec.  Italija Giovanni Leone
Mariano Rumor (od 12. decembra)
1969 jan-–jun.  Luksemburg Pierre Werner [4]
jul.–dec.  Nizozemska Piet de Jong
1970 jan-–jun.  Belgija Gaston Eyskens [3]
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Willy Brandt
1971 jan-–jun.  Francija Georges Pompidou
jul.–dec.  Italija Emilio Colombo
1972 jan-–jun.  Luksemburg Pierre Werner [5]
jul.–dec.  Nizozemska Barend Biesheuvel
1973 jan-–jun.  Belgija Gaston Eyskens [4]
Edmond Leburton (od 26. januarja)
jul.–dec.  Danska Anker Jørgensen
Poul Hartling (od 19. decembra)
1974 jan-–jun.  Zahodna Nemčija Willy Brandt [2]

Walter Scheel (7.–16. maj)
Helmut Schmidt (od 16. maja)

jul.–dec.  Francija Valéry Giscard d'Estaing
1975 jan-–jun.  Irska Liam Cosgrave
jul.–dec.  Italija Aldo Moro [2]
1976 jan-–jun.  Luksemburg Gaston Thorn
jul.–dec.  Nizozemska Joop den Uyl
1977 jan-–jun.  Združeno kraljestvo James Callaghan
jul.–dec.  Belgija Leo Tindemans
1978 jan-–jun.  Danska Anker Jørgensen [2]
jul.–dec.  Zahodna Nemčija Helmut Schmidt [2]
1979 jan-–jun.  Francija Valéry Giscard d'Estaing [2]
jul.–dec.  Irska Jack Lynch
Charles Haughey (od 11. decembra)
1980 jan-–jun.  Italija Francesco Cossiga
jul.–dec.  Luksemburg Pierre Werner [6]
1981 jan-–jun.  Nizozemska Dries van Agt
jul.–dec.  Združeno kraljestvo Margaret Thatcher
1982 jan-–jun.  Belgija Wilfried Martens
jul.–dec.  Danska Anker Jørgensen [3]
Poul Schlüter (od 10. septembra)
1983 jan-–jun.  Zahodna Nemčija Helmut Kohl
jul.–dec.  Grčija Andreas Papandreou
1984 jan-–jun.  Francija François Mitterrand
jul.–dec.  Irska Garret FitzGerald
1985 jan-–jun.  Italija Bettino Craxi
jul.–dec.  Luksemburg Jacques Santer
1986 jan-–jun.  Nizozemska Ruud Lubbers
jul.–dec.  Združeno kraljestvo Margaret Thatcher [2]
1987 jan-–jun.  Belgija Wilfried Martens [2]
jul.–dec.  Danska Poul Schlüter [2]
1988 jan-–jun.  Zahodna Nemčija Helmut Kohl [2]
jul.–dec.  Grčija Andreas Papandreou [2]
1989 jan-–jun.  Španija Felipe González
jul.–dec.  Francija François Mitterrand [2]
1990 jan-–jun.  Irska Charles Haughey [2]
jul.–dec.  Italija Giulio Andreotti
1991 jan-–jun.  Luksemburg Jacques Santer [2]
jul.–dec.  Nizozemska Ruud Lubbers [2]
1992 jan-–jun.  Portugal Aníbal Cavaco Silva
jul.–dec.  Združeno kraljestvo John Major
1993 jan-–jun.  Danska Poul Schlüter [3]
Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja)
jul.–dec.  Belgija Jean-Luc Dehaene
1994 jan-–jun.  Grčija Andreas Papandreou [3]
jul.–dec.  Nemčija Helmut Kohl [3]
1995 jan-–jun.  Francija François Mitterrand [3]
Jacques Chirac (od 17. maja)
jul.–dec.  Španija Felipe González [2]
1996 jan-–jun.  Italija Lamberto Dini
Romano Prodi (od 17. maja)
jul.–dec.  Irska John Bruton
1997 jan-–jun.  Nizozemska Wim Kok
jul.–dec.  Luksemburg Jean-Claude Juncker
1998 jan-–jun.  Združeno kraljestvo Tony Blair presid.fco.gov.uk
jul.–dec.  Avstrija Viktor Klima presidency.gv.at
1999 jan-–jun.  Nemčija Gerhard Schröder
jul.–dec.  Finska[Op. 1] Paavo Lipponen presidency.finland.fi
2000 jan-–jun.  Portugalska António Guterres
jul.–dec.  Francija Jacques Chirac [2]
2001 jan-–jun.  Švedska Göran Persson eu2001.se
jul.–dec.  Belgija Guy Verhofstadt eu2001.be
2002 jan-–jun.  Španija José María Aznar ue2002.es
jul.–dec.  Danska Anders Fogh Rasmussen eu2002.dk
2003 jan-–jun.  Grčija Costas Simitis eu2003.gr
jul.–dec.  Italija Silvio Berlusconi ueitalia2003.it
2004 jan-–jun.  Irska Bertie Ahern eu2004.ie
jul.–dec.  Nizozemska Jan Peter Balkenende eu2004.nl
2005 jan-–jun.  Luksemburg Jean-Claude Juncker [2] eu2005.lu
jul.–dec.  Združeno kraljestvo Tony Blair [2] eu2005.gov.uk
2006 jan-–jun.  Avstrija Wolfgang Schüssel eu2006.at
jul.–dec.  Finska[Op. 1] Matti Vanhanen eu2006.fi
2007 jan-–jun. T1  Nemčija Angela Merkel eu2007.de
jul.–dec.  Portugalska José Sócrates eu2007.pt
2008 jan-–jun.  Slovenija Janez Janša eu2008.si
jul.–dec. T2  Francija Nicolas Sarkozy ue2008.fr
2009 jan-–jun.  Češka Mirek Topolánek
Jan Fischer (od 8. maja)
eu2009.cz
jul.–dec.  Švedska Fredrik Reinfeldt se2009.eu
2010 jan-–jun. T3  Španija José Luis Rodríguez Zapatero eu2010.eseutrio.es
jul.–dec.  Belgija Yves Leterme eutrio.be
2011 jan-–jun.  Madžarska Viktor Orbán eu2011.hu
jul.–dec. T4  Poljska Donald Tusk pl2011.eu
2012 jan-–jun.  Danska Helle Thorning-Schmidt eu2012.dk
jul.–dec.  Ciper Demetris Christofias* cy2012.eu
2013 jan-–jun. T5  Irska Enda Kenny eu2013.ie
jul.–dec.  Litva Algirdas Butkevičius eu2013.lt
2014 jan-–jun.  Grčija Antonis Samaras gr2014.eu
jul.–dec. T6  Italija Matteo Renzi italia2014.eu
2015 jan-–jun.  Latvija Laimdota Straujuma eu2015.lv
jul.–dec.  Luksemburg Xavier Bettel eu2015lu.eu
2016 jan-–jun. T7  Nizozemska Mark Rutte eu2016.nl
jul.–dec.  Slovaška Robert Fico eu2016.sk
2017 jan-–jun.  Malta Joseph Muscat eu2017.mt
jul.–dec. T8  Estonija[Op. 2] Jüri Ratas eu2017.ee
2018 jan-–jun.  Bolgarija Bojko Borisov eu2018bg.bg
jul.–dec.  Avstrija Sebastian Kurz eu2018.at
2019 jan-–jun. T9  Romunija Viorica Dăncilă eu2019.ro
jul.–dec.  Finska Antti Rinne
Sanna Marin (od 10. decembra 2019)
eu2019.fi
2020 jan-–jun.  Hrvaška Andrej Plenković eu2020.hr
jul.–dec. T10  Nemčija Angela Merkel eu2020.de
2021 jan-–jun. Portugalska Portugalska Antonio Costa 2021portugal.eu
jul.–dec. Slovenija Slovenija Janez Janša si2021.eu
2022 jan-–jun. T11  Francija Jean Castex
Élisabeth Borne (od 16. maja)
europe2022.fr
jul.–dec.  Češka Petr Fiala eu2022.cz
2023 jan-–jun.  Švedska Ulf Kristersson sweden2023.eu
jul.–dec. T12  Španija Pedro Sánchez eu2023.es
2024 jan-–jun.  Belgija Alexander De Croo belgium24.eu
jul.–dec.  Madžarska Viktor Orbán [2] hungary24.eu
2025 jan-–jun. T13  Poljska Donald Tusk [2] poland25.eu
jul.–dec.  Danska TBD TBD
2026 jan-–jun.  Ciper TBD TBD
jul.–dec. T14  Irska TBD TBD
2027 jan-–jun.  Litva TBD TBD
jul.–dec.  Grčija TBD TBD
2028 jan-–jun. T15  Italija TBD TBD
jul.–dec.  Latvija TBD TBD
2029 jan-–jun.  Luksemburg TBD TBD
jul.–dec. T16  Nizozemska TBD TBD
2030 jan-–jun.  Slovaška TBD TBD
jul.–dec.  Malta TBD TBD

[#] - število predsedovanj

Svet Evrope, Evropski svet

[uredi | uredi kodo]

Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana institucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Avstriji naj bi leta 2006 sledila Nemčija, ki pa se je odpovedala predsedovanju, saj je imela za to obdobje razpisane parlamentarne volitve. Prevzela je Finska, ki je bila naslednja na vrsti. Nemške volitve so bile zaradi nezaupnice vladi izvedene že leta 2005, sprememba pa je ostala.
  2. Predsedništvo naj bi po prvotnem načrtu prevzelo Združeno kraljestvo, a je britanska vlada po odločitvi volivcev o izstopu države iz Evropske unije opustila načrte o predsedovanju.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »COUNCIL DECISION (EU) 2022/1951«. Pridobljeno 18. junija 2024.
  2. 2,0 2,1 2,2 »Svet Evropske unije – vloga«. European Union. Pridobljeno 18. junija 2024.
  3. 3,0 3,1 »Sestave Sveta«. Consilium. Pridobljeno 18. junija 2024.
  4. 4,0 4,1 »Kvalificirana večina«. Consilium. Pridobljeno 18. junija 2024.
  5. »Soglasje«. Consilium. Pridobljeno 18. junija 2024.
  6. »Navadna večina«. Consilium. Pridobljeno 18. junija 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]