Pojdi na vsebino

Svobodni občinski konzorcij Sirakuze

Svobodni občinski konzorcij Sirakuze

Libero consorzio comunale di Siracusa
Zastava Svobodni občinski konzorcij Sirakuze
Zastava
Grb Svobodni občinski konzorcij Sirakuze
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Sicilija
Ustanovitev4. avgusta 2015
Glavno mestoSirakuze
Občine21 občin
Površina
 • Skupno2.124,13 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno383.858
 • Gostota180 preb./km2
Poštne številke
96100, 96010–96019
Tel. območne kode0931, 095
Avtomobilska oznakaSR
Koda ISTAT089

Svobodni občinski konzorcij Sirakuze (v italijanskem izvirniku Libero consorzio comunale di Siracusa [sirakùza]) je ena od devetih upravno-ozemeljskih enot italijanske dežele Sicilije. Nadomestil je pokrajino Sirakuze (provincia di Siracusa) po ukinitvi sicilskih pokrajin leta 2015.

Zavzema tudi otoke Ortigia, Augusta in Capo Passero. Meji na severu z metropolitanskim mestom Catania, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu s Sredozemskim morjem (Sicilska ožina) in na zahodu z občinskim konzorcijem Ragusa in metropolitanskim mestom Catania.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Sirakuze, ostale večje občine so (podatki 30.06.2008):

Občina Prebivalcev
Sirakuze 124.016
Augusta 34.062
Avola 31.679
Lentini 24.036
Noto 23.673
Floridia 22.600
Pachino 21.731
Rosolini 21.581

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Občinski konzorcij Sirakuze ima na Siciliji največ zaščitenega ozemlja. Razen tega so v teku priprave za ustanovitev narodnega parka Monti Iblei in za zaščito polotoka Capo Passero. Slednje področje še ni prejelo ustreznih dovoljenj, ker so se njegovi lastniki pritožili proti razlastitvi posesti.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V bogati zgodovini Sicilije gotovo izstopa področje današnje pokrajine, na katerem sta se v osmem stoletju pr. n. št. razvili dve večji mestni državi, Sirakuza in Leontini (današnji Lentini). Sirakužani so v kratkem času podjarmili vso okolico razen Leontinija, ki se je v stiski zavezalo z Atenami. Sledila je dolga vojna, ki se je zaključila z mirovnim dogovorom leta 424 pr. n. št. Čeprav Sirakuza ni bila v vojaški premoči, je zmagala vojno z diplomacijo. Mirovni kongres, prvi te vrste v zgodovini, je namreč popolnoma izločil Atene iz Sicilije in proglasil bratstvo in sožitje med vsemi siciljoti, kot so se takrat imenovali prebivalci otoka. S tem je bil dosežen mir med Sirakuzo in Leontinijem, a v praksi je ta mir pomenil zmago Sirakužanov. Leontini je bilo namreč politično in socialno neurejeno in premalo samozavestno; za rešitev notranjih sporov so se njegovi prebivalci obrnili na sirakuške "izvedence" in ti so ukrepali v svoj prid. Po krvavih bitkah se je mesto predalo in zavezniki Sirakuze so poselili Leontini, kar je bil zgovoren poskus asimilacije. Mesto se je še dolgo upiralo in se večkrat zavezalo z nasprotniki Sirakuze, končno tudi s Kartažanom Hanibalom. Toda leta 214 pr. n. št. so Rimljani zavzeli mesto in o Leontiniju ni več zgodovinskih podatkov.

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 25. februarja 2025.