Žametna penica

Žametna penica
	Odrasel samec
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Passeriformes (pevci)
Družina:	Sylviidae (penice)
Rod:	Curruca
Vrsta:	C. melanocephala
Dvočlensko ime
	Curruca melanocephala; (J.F. Gmelin, 1789)
	Območje razširjenosti: vse leto gnezditveno zimsko
Sinonimi
	Sylvia melanocephala

Žametna penica (znanstveno ime Curruca melanocephala) je vrsta ptic iz družine penic, razširjena po vsem Sredozemlju.

Opis

Je penica čokate rasti, ki v dolžino zraste 13–14 cm in ima razmeroma veliko glavo. Ta je po vrhu in licih pri samcih vpadljivo črno operjena, z golim rdečim obročem kože okrog očesa. Na temenu postopoma prehaja v sivo osnovno operjenost hrbtnega dela telesa, po grlu pa ostro prehaja v belo. Po bokih je sivi odtenek temnejši. Samice imajo sivo glavo in rjavkast trup z bolj olivno zelenkastimi boki, grlo pa je tudi pri njih belo.^[2]^[3]

Ekologija in razširjenost

Je generalističen ptič, ki poseljuje raznolike tople habitate v nižje ležečih predelih Sredozemlja. Kot vsejed se prehranjuje z različnimi nevretenčarji, v glavnem žuželkami, in sadeži. Rastlinska hrana prevladuje zlasti jeseni in pozimi.^[3]

Populacije, ki živijo v bližini obal Sredozemlja, ostanejo vse leto na istem mestu, medtem ko se severnejše odselijo na krajše ali daljše razdalje. Nekateri ptiči preletijo Saharo in prezimujejo na severu Senegala, Nigerja ali Sudana. Gnezdijo večinoma od marca do junija v grmovju, kjer samica splete skledičasto gnezdo iz trave in vanj izleže 3–5 jajc.So monogamni in par brani gnezditveni teritorij, oba starša sodelujeta pri valitvi in skrbi za mladiče.^[3]

Samo evropsko populacijo ocenjujejo na skoraj šest milijonov gnezditvenih parov in v nekaterih delih območja razširjenosti so žametne penice lokalno najpogostejši ptiči. Zato po merilih Svetovne zveze za varstvo narave vrsta ne velja za ogroženo.^[1]^[3] V Sloveniji je žametna penica kot sredozemska vrsta zelo redka gnezdilka na severnem robu območja razširjenosti, omejena na Koprska brda in Komenski kras.^[4]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 BirdLife International (2018). »Curruca melanocephala«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22716959A132113832.en. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
↑ Svensson, Lars; Mullarney, Killian; Zetterström, Dan (2022). Collins Bird Guide (3. izd.). Dublin: HarperCollins. str. 318. ISBN 978-0-00-854745-5.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 Aymí, Raül; Gargallo, Gabriel (2024). Billerman, S.M.; Keeney, B.K.; Rodewald, P.G.; Schulenberg, T.S. (ur.). »Sardinian Warbler«. Birds of the World. 1.2. Ithaca: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.sarwar1.01.2. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
↑ Figelj, Jernej; Kljun, Ivan (2019). »Žametna penica«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[iucn-1] 1,0 ^1,1 BirdLife International (2018). »Curruca melanocephala«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22716959A132113832.en. Pridobljeno 20. oktobra 2022.

[collins-2] Svensson, Lars; Mullarney, Killian; Zetterström, Dan (2022). Collins Bird Guide (3. izd.). Dublin: HarperCollins. str. 318. ISBN 978-0-00-854745-5.

[BoW-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 Aymí, Raül; Gargallo, Gabriel (2024). Billerman, S.M.; Keeney, B.K.; Rodewald, P.G.; Schulenberg, T.S. (ur.). »Sardinian Warbler«. Birds of the World. 1.2. Ithaca: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.sarwar1.01.2. Pridobljeno 25. oktobra 2024.

[4] Figelj, Jernej; Kljun, Ivan (2019). »Žametna penica«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[1]

[2]

[3]

[4]