Pojdi na vsebino

Republika Kitajska (Tajvan)

(Preusmerjeno s strani Taiwan)
Republika Kitajska
中華民國
Zastava Tajvana
Zastava
Grb Tajvana
Grb
Himna: 
中華民國國歌
Zhonghua minguo guoge
"Himna Republike Kitajske"
Pečat na uradnih dokumentih (npr. potnem listu)
Taiwanese passport seal.svg
Lega Tajvana
Glavno mestoTajpej (Taibei 台北) 25°02′15″N 121°33′45″E / 25.03750°N 121.56250°E / 25.03750; 121.56250
Največje mestoTajpej
Uradni jezikiStandardna kitajščina, Holo (Tajvanščina), Hakka in ostali avstronezijski jeziki.
Etnične skupine
95% Han Kitajcev (vključno s skupinami, ki izvirajo iz Kitajske)
2,5% avtohtonih prebivalcev iz Malajsko-Polinezijske skupine
2,5% novih imigrantov iz Kitajske in Jugozvhodne Azije.
VladaUstavna republika
Lai Ching-te
Hsiao Bi-khim
• Izvrševalni Yuan kot premier
Cho Jung-tai
Han Kuo-yu
Površina
• skupaj
36.198 km2
Prebivalstvo
• ocena 2024
23.356.000 (58.)
• gostota
645,2/km2
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)
775.017.000.000
• skupaj (PKM)
791.600.000.000
• na preb. (nominal.)
34.920 $
• na preb. (PKM)
72.433 $
ValutaNovi tajvanski dolar (NT$)
Časovni pasUTC +9
Klicna koda+886

Republika Kitajska (Tajvan) je večinsko nepriznana politična entiteta,[1] ki se nahaja na otoku Tajvan in je v ozemeljskem sporu s celinsko Kitajsko (Ljudsko republiko Kitajsko), ki Tajvan proglaša kot svojo provinco, ki je bila vse od leta 1949 naprej od celinske Kitajske ločena. Januarja, 1979 se je vrhovni voditelj Kitajske Deng Xiaoping zavzel za sistem "ena država, dva sistema" (Yiguoliangzhi 一國兩制) v okviru katerega naj bi se Tajvan in Kitajska združila po mirni poti, Tajvan pa bi v okviru tega sistema obdržal kapitalistično gospodarsko in demokratično družbeno ureditev.[2]

Tajvan leži v Pacifiškem oceanu in je od celinske Kitajske oddaljen okrog 160 kilometrov. Med celino in otokom se nahaja Tajvanska ožina.[3] Tajvan ima tudi jurisdikcijo nad več otoki, tudi nad tremi otoki Matsu (Mazu 馬祖), Quemoy (Jinmendao 金門島) in Penghu (Penghu 澎湖), ki ležijo tik ob obali kitajske province Fujian (Fujian 福建). Tajvan jemlje pod svojo jurisdikcijo tudi skupino otokov Diaoyutai (Diaoyutai 釣魚台), ki se nahajajo v Vhodnokitajskem morju, ampak te otoke zahteva tudi Japonska pod imenom Senkaku. Problem pa so tudi otoki v Južnokitajskem morju, saj jih proglaša za svoje vsaj pet držav (med njimi tudi LRK in Tajvan).[4]

Geografija Tajvana

[uredi | uredi kodo]

Topografija

[uredi | uredi kodo]
Topografska karta Tajvana.

Skoraj 2/3 površja predstavljajo gore, ki so pokrite z gozdovi, preostanek pa nižja hribovja, kotline in obmorske ravnice. Najpomembnejša gorska veriga je Yushan (Yushan 玉山) katere najvišji vrh je Žadasta gora (Yushan 玉山), ki je najvišja v Severovzhodni Aziji s svojo višino 3952 metrov. Sicer pa ima Tajvan več kot 200 gora, ki so višje od 3000 metrov. Na Tajvanu je skupaj 9 nacionalnih parkov, od tega se en nacionalni park nahaja tudi okrog gore Yu, okrog gore Yangmingshan (Yangming Shan 陽明山) blizu Tajpeja pa se nahaja nacionalni park Yangming, ki je znan po vulkanskih kraterjih in jezerih.[5]

Geologija

[uredi | uredi kodo]

Stratum (plasti tal) so na zahodu Tajvana sestavljene iz sedimentnega morskega kamna, medtem ko je vzhod sestavljen iz metamorfnih kamnin. Gorska veriga na severu in priobalna gorska veriga na vzhodu pa sta sestavljeni iz magmatskih kamnin. Tajvan leži praktično na meji med Evrazijsko in Filipinsko tektonsko ploščo. Slednja tektonska plošča s svojim premikanjem povzroča redne potrese na Tajvanu in obenem dviguje obstoječa gorovja, ki se povprečno dvignejo za kar 0,5 centimetrov na leto.[6]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Tajvan ima več tipov podnebja, saj ima tudi zelo razgiban teren. Večina kopnega ima subtropsko podnebje, skrajni jug ima tropsko, hriboviti deli otoka pa zmerno podnebje. Poletja so vroča, dolga in vlažna. Trajajo od maja do septembra. Zime pa so mile in kratke, kljub temu pa lahko sneg zapade na gorah in višjih legah na severnih delih otoka. Zaradi svoje tropske lege na Tajvanu pogosto dežuje. Te padavine so obilne, nanje vplivajo sezonski vetrovi - monsuni. Pozimi piha jugovzhodnik, ki povzroči deževje na severnem delu otoka, pozimi je situacija obratna. Na Tajvanu ni tornadov, so pa pogosti tropski cikloni, ki so eni izmed najmočnejših na svetu.[7]

Na temperature na otoku vpliva topel oceanski tok Kuroshio. Tok teče iz smeri Tajvana in Filipinov proti Japonski s povprečno hitrostjo 50 – 300 centimetrov na sekundo.[8]

Narava (flora in fauna)

[uredi | uredi kodo]
Formoški losos.

Zaradi raznolikega reliefa in podnebja je Tajvan dom številnim raznolikim živalskim vrstam kamor spada kar 121 sesalcev, 702 vrst ptic in kar 2700 vrst rib. Enako je z rastlinami. Na Tajvanu je več kot 791 vrst praproti, več 5000 vrst kritosemenk in več kot 107 vrst golosemenk. Za zavarovanje narave so oblasti ustanovile 22 naravnih rezervatov, 6 gozdnih naravnih rezervatov in 21 zatočišč za divje živali. Verjetno najbolj znana žival je riba Formoški losos (Oncorhynchus masou formosanus), ki naj bi postal ukleščen v sladkih gorskih vodah po zadnji ledeni dobi, ko je gladina morja močno padla, losos pa ni mogel več migrirati med morjem in jezeri. Ta vrsta ribe je zaščitena v zgornjem toku rek Dajia (Dajia Xi 大甲溪) in Da'An (Da'an Xi 大安溪).[9]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Predzgodovina

[uredi | uredi kodo]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Mednarodno stanje

[uredi | uredi kodo]

Republiko Kitajsko trenutno priznava 13 držav (2023):

  1. Zastava Belizeja Belize (1989)
  2. Zastava Gvatemala Gvatemala (1960)
  3. Zastava Haitija Haiti (1956)
  4. Zastava Marshallovi otoki Marshallovi otoki (1998)
  5. Zastava Palau Palav (1999)
  6. Zastava Paragvaja Paragvaj (1957)
  7. Zastava Svetega Krištofa in Nevisa Sveti Krištof in Nevis (1983)
  8. Zastava države Sveti Vincencij in Grenadine Sveti Vincencij in Grenadine (1981)
  9. Zastava Svete Lucije Sveta Lucija (1984–1997, 2007)
  10. Zastava Vatikana Vatikan (1942)
  11.  Esvatini (1968)
  12. Zastava Tuvalu Tuvalu (1979)

Honduras je leta 2023 prekinil vezi s Tajvanom v korist Kitajske.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Countries that Recognize Taiwan 2024«. worldpopulationreview.com. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  2. »A policy of "one country, two systems" on Taiwan_Ministry of Foreign Affairs of the People's Republic of China«. www.mfa.gov.cn. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  3. »Taiwan Strait | Map, Width, & Depth | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). 25. december 2024. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  4. »Taiwan | History, Flag, Map, Capital, Population, & Facts | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). 2. januar 2025. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  5. Tourism Administration, Republic of China (Taiwan) (2. april 2008). »Tourism Administration, Republic of China (Taiwan)-General«. Tourism Administration, Republic of China (Taiwan) (v ENGLISH). Pridobljeno 2. januarja 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  6. »The Geology of Taiwan«. web.archive.org. 22. februar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2008. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  7. »Taiwan | History, Flag, Map, Capital, Population, & Facts | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). 2. januar 2025. Pridobljeno 2. januarja 2025.
  8. »Kuroshio | Japan, Current, Location, & Map | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 2. januarja 2025.
  9. Hung Cynthia; Torie Gervais; Clare Lear; Jim Hwang, ur. (Maj 2024). Taiwan at a Glance (v angleščina). Tajpej: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Kitajske. str. 9 – 13. ISBN 978-986-5447-61-8.
  10. »Honduras snaps ties with Taiwan in favour of China: Which countries recognise Taiwan currently?«. 28. marec 2023.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Hung, Cynthia; Gervais, Torie; Lear, Clare; Hwang, Jim, ur. (Maj 2024). Taiwan at a Glance (PDF). Tajpej, Tajvan: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Kitajske. ISBN 978-986-5447-61-8. Pridobljeno 3. januarja 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]