Pojdi na vsebino

Teba (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Tebe (luna))
Teba
Teba, kot jo je 4. januarja 2000 posnelo vesoljsko plovilo Galileo
Odkritje
OdkriteljStephen P. Synnott / Voyager 1
Datum odkritja5. marca 1979
Značilnosti tira
Periapsida218.000 km[1]
Apoapsida226.000 km[1]
Srednji polmer orbite
221889,0 ± 0,6 km (3,11 RJ)[2]
Izsrednost0,0175 ± 0,0004[2]
0,674536 ± 0,000001 d (16 h 11,3 min)[2]
23,923 km/s[1]
Naklon tira1,076 ±0,003° (na Jupitrov ekvator)[2]
ObkrožaJupiter
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti116×98×84 km[3]
Srednji polmer
49,3 ± 2,0 km[3]
Prostornina~500.000 km³[1]
Masa4,3×1017 kg[1]
Srednja gostota
0,86 g/cm³ (domnevno)
~0,020 m/s2 (0,004 g)[1]
~0,040 km/s[1]
sinhrono
ničeln
Albedo0,047 ± 0,003[4]
Temperatura~124 K

Téba (starogrško Θήβη, Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit. Spada v skupino notranjih Jupitrovih satelitov in je po oddaljenosti od planeta četrti po vrsti.

Luno so odkrili z Voyagerjem 1 leta 1979. Najprej je dobila začasno ime S/1979 J 2. Označujejo jo tudi kot Jupiter XIV. V letu 1983 je dobila uradno ime po nimfi Tebe iz grške mitologije. Pozneje so jo odkrili na fotografijah, ki so bile posnete že 27. februarja 1979.

Teba je od Jupitra najbolj odddaljena notranja luna, spada v Amaltejino skupino Jupitrovih lun.

O sami luni je zelo malo znanega. Na površini lahko opazimo samo tri ali štiri kraterje. Največji je dobil ime Zetus. Majhna gostota kaže na to, da je sestavljena v glavnem iz ledu in manjšega dela kamnin.

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Izračunano na podlagi drugih parametrov.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Cooper, N.J.; Murray, C.D.; Porco, C.C.; Spitale, J.N. (2006). »Cassini ISS astrometric observations of the inner jovian satellites, Amalthea and Thebe«. ICARUS (v angleščini). Zv. 181. str. 223–234. doi:10.1016/j.icarus.2005.11.007.
  3. 3,0 3,1 Thomas, P.C.; in sod. (1998). »The Small Inner Satellites of Jupiter«. ICARUS (v angleščini). Zv. 135. str. 360–371. doi:10.1006/icar.1998.5976.
  4. Simonelli, D.P.; in sod. (2000). »Leading/Trailing Albedo Asymmetries of Thebe, Amalthea, and Metis«. ICARUS (v angleščini). Zv. 147. str. 353–365. doi:10.1006/icar.2000.6474.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]