Uporabniški pogovor:Tong/Arhiv

Arhiv

Vse strani:

... (do 100)

Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom

Pozdravljen/a v Wikipediji, Tong/Arhiv!

	Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej uvod in obišči vadnico. Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje).
	Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera pravila in smernice: merila za vključitev člankov dogovori o poimenovanju nepristransko pisanje slog navajanje virov Preizkušanju urejanja je namenjen peskovnik. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: --~~~~.
	Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/a oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o uporabi slik in avtorskih pravicah.
	Če imaš še kako vprašanje: za enciklopedična vprašanja je na razpolago Orakelj. v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj pod lipo ali pa se obrni kar name. Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — Yerpo Ha? 10:22, 14. november 2010 (CET)

Strehca d.o.o.

Verjetno sicer misliš na knjižno slovenščino in na na knjižno Slovenščino?

Sicer pa smo o teh zadevah že nekje nekoč razpravljali in načeloma jih ne odstranjujemo. --Andrejj 20:45, 16. november 2010 (CET)

Prav imaš.

Kje je ta razprava? Argumenti bi me zelo zanimali.--Tong 21:25, 16. november 2010 (CET)

Slaveči

Pri Antonu Trstenjaku sem videl oblikov Spoudnji Slaveči, Dolenji Slaveči. Trstenjak je napisal pokrajinsko obliko naselij med Muro in Rabo. Dončec^pogovor 08:00, 27. november 2010 (CET)

Odkod si ti? Iz Kitajske? Torej na govori takšnega, prosim, ker jaz sem iz tistega kraja, pri nas, pa v drugih vaseh je bilo nekoč veliko Nemcov, moja mama ima tudi nemške prednike, pa poznam zgodovino vasi, kje so bili Nemci, ali takšna družina katera je nemškega rodu. Celotna Slovenska ima germanizme v jeziku, in krajih. Tukaj pa na Goričkom in v Porabju največ vasi ima nemško ime, ker ali so živeli tukaj Nemci, ali so imeli ljudje širše kontakte s Štajersko. Dončec^pogovor 16:22, 5. december 2010 (CET)

Čist nič te ne briga, od kod sem. Kar ti je povedala mama lahko napišeš v svoj blog, ne pa v enciklopedijo. --Tong 17:22, 5. december 2010 (CET)

Kaj pa ne, ker želiš spremeniti našo zgodovino. Jaz delam tudi v arhivu, in v Sombotelu so mi pokazali stari zemljevid, kjer so napisana bila nemška imena vasi. Dončec^pogovor 17:48, 5. december 2010 (CET)

Temveč to je vprašljivo, ali ti poznaš prekmursko in porabsko zgodovino, da to poskusiš trditi, da je to vprašljivo. Neumnosti ne govori, ker ta krajina, ki je ne daleč nemške meje, pa ima nemško manjšino, ter v svojem jeziku je veliko germanizmov, pa vasi nimajo nemških imen. To je mislim germanofobija, prav tako, če odpravimo madžarska imena. Dončec^pogovor 17:54, 5. december 2010 (CET)

In kakšno neumnost si pisal: ne pa enciklopedijo? Naloga enciklopedije je zbirati gradive in znanje. In to je 100% znanje! Ker skupaj zbiramo tukaj različne podatke o tej stvari, to je osnovno načelo wikipedije. Nemško ime krajev ni vprašljivo, samo pokažejo kontatke in vplive med narodi. Prekmurščina ne samo nemških besed posojala, temveč iz nemške slovnice, ker k, h predlog v severnih narečjih na Goričkom in v Porabju je cuj (zu). Takrat, če takšne germanizme imajo tukajšna slovenska narečja, zakaj je vprašljivo, da kraji imajo nemška imena. Ali lahko tudi vprašljivo, da Fini v njihovem jeziku Suhumi. Dončec^pogovor 18:03, 5. december 2010 (CET)

Prevesti

Poslušaj, tega ni treba prevesti, samo jezikovno popraviti. Ali ti samo hočeš se maščevati, ker v člankih prekmurskih naselij in v članku štorklje je ostalo prekmursko ime. Kaj si pisal: da Dolnji Slaveči v kitajščini ima ime? Odkod si vzel to neumnost? Dolnji Slaveči od kdaj je na Kitajskem? Če je pa v Prekmurju, seveda da ima prekmursko ime. Dončec^pogovor 13:11, 19. marec 2011 (CET)

Pod lipo sem prosil uporabnike, da bi pogledali članek. Dončec^pogovor 13:13, 19. marec 2011 (CET)

Brisanje uporabniških pogovorov

Tong: brisanje objav na svoji pogovorni strani na slovenski wikipediji ni v navadi. Kvečjemu arhiviranje, torej premik pogovora na arhivsko podstran.  ℳ₪Zaplotnik  14:14, 19. marec 2011 (CET)

Ni v navadi ali ni dovoljeno? "Brisanje" uporabnikom tako ali tako ni možno, vse ostane v zgodovini strani. --Tong 14:18, 19. marec 2011 (CET)

Evo Wikipedija:Smernice pogovornih strani: »Pravila ne prepovedujejo odstranjevanja komentarjev z lastnih pogovornih strani, je pa vsekakor bolj priporočljivo, da jih arhiviramo.« Seveda imaš prav, da je itak vse zabeleženo v zgodovini strani, vendar moraš za brskanje po njej in za primerjavo redakcij biti zelo natančen in dobro vedeti, kaj počneš. Z arhiviranjem dajemo prednost transparentnosti.  ℳ₪Zaplotnik  14:40, 19. marec 2011 (CET)

Kot vidiš, sem se prilagodil slovenskim navadam. Vseeno te prosim, da v bodoče ne razveljavljaš mojih urejanj na mojih straneh. V mnogih Wikipedijah se to smatra kot zelo nevljudno. Brez zamere in lep pozdrav.--Tong 15:04, 19. marec 2011 (CET)

Vesel sem, da sva razjasnila zadeve. Saj vem, kako je s tem na drugih wikipedijah. Vendar razumi, da na slovenski wikipediji velja, da tvoj uporabniški pogovor ni tvoj v smislu, da lahko na tej strani urejaš objave ali kako drugače postavljaš svoja pravila. Mojega dejanja ne imej za nevljudno, enako bi namreč storil kateri koli od adminov. Edina stran, kjer si sam svoj gospod, je tvoja uporabniška stran.  ℳ₪Zaplotnik  15:10, 19. marec 2011 (CET)

SBL

Za dodajanje povezav na gesla SBL lahko uporabiš predlogo {{SBL}}, ki olajša oblikovanje. --IP 213 23:22, 19. marec 2011 (CET)

Praktična zadeva. Hvala za informacijo. --Tong 09:22, 20. marec 2011 (CET)

Talanji/Talanyi

V Justovih knjigah tudi predvsem Talanji obliko najdeš. In ti tudi slabo uporabiš ime, kakor biografski leksikon, ker po madžarskem črkopisu Talányi treba pisati. Dončec^pogovor 07:50, 20. marec 2011 (CET)

Še enkrat te prosim: ne smeti po moji pogovorni strani. Odgovoril sem ti na pogovorni strani članka.--Tong 09:16, 20. marec 2011 (CET)

Boljše če ne vprašaš, či je to negativna dejavnost Miška Kranjca in s katerega gledišča, ker Kranjec je dobil od komunistične države letovišča na morski obali zaradi propagande. Leta 1944 je ubil Danijela Halasa in večkrat blatil prekmurske duhovnike. Na univerzi od profesorice Elizabete Bernjak znam, da je Kranjec tako lažil, da on je organiziral narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju, čeprav Ferdo Godina je bil organizator in ne Kranjec. Videl sem nekaj Kranjčevih romanov, kakšne lažnivosti piše napr. o Ferencu Ivanociju, da je bil "madžarizator," ker je pomadžarjeval svoje ime iz Kodile na Ivanoci (1) – Ivanoci se je boril za Slovence zoper madžarizacijo. Ime Ivanoci zaradi tega je dobil, ker je bil nižji plemič iz Ivanovcev. Popolno ime je Ferenc Kodila Ivanoci, torej Ferenc Kodila nižji plemič iz Ivanovcev (Ivanóczy/Ivanóczról való kisnemes). Pred Ivanocijem v 18.-19. stoletju je veliko ljudi nosilo to ime Ivanoci/Ivanóczy. Med mojimi predniki so tudi plemiči, ki nosijo madžarsko ime, ampak so bili nižji plemiči, s plemniškim pismo dobili takšno ime, napr. potemtakem odkod so prihajali (Ivanoci je prihajal iz Ivanovcev). Dončec^pogovor 18:08, 25. marec 2011 (CET)

Zopet ne veš, kaj delaš: v madžarski wikipediji veš kaj se je zgodilo? Nacionalisti so poskusili blatiti Slovence in Slovenijo. V nemški wikipediji pa je eden uporabnik, Longoso, ki je podoben tebi. On tudi tako argumentira, da prekmurske vasi imajo kitajsko ime. V madžarski wikipediji pa Peyerk (ki je kommunist), Cassandro in Laszlovszky András širijo propagando zoper Slovence in Prekmurce. Dončec^pogovor 09:03, 27. marec 2011 (CET)

Ne misli, da sem osel, ali papiga, ker v sombotelskem arhivu sem delal nekaj mesecev in tam tudi najdemo ta imena, samo v tvoji kitajski pameti nimajo prekmurska naselja imen v nemškem jeziku. Nehaj! ti nisi raziskovalec! Dončec^pogovor 12:21, 29. marec 2011 (CET)

ISO

Jaz tudi ne vem kaj je bilo to, namreč nekateri uporabniki iz angleške wikipedije so me informirali o tej kodi. Dončec^pogovor 09:09, 1. junij 2011 (CEST)

Članek o Miri Dobravec

Mislim da sem dobil metlico od vas pa ne vem, kaj naj popravim. Lahko prosim za pomoč. Ker more biti do jutri brezhibno - del mojega izpita. Gre za članek o Miri Dobravec.-Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Mark78 (pogovor • prispevki).

Kot vidim, si metlico sam odstranil. Kar se mene tiče, lahko to ostane tako do srede. Želim ti veliko sreče pri izpitu. --Tong 20:56, 20. junij 2011 (CEST)

Brisanje povezav

Dober večer!

Imam vprašanja, eno izmed teh je zakaj mi brišete notranje povezave pisateljice Olge Gutman? Če mi hočete kaj zbrisati, mi zbrišite tisto metlico, ki je tam, nevem iz kakšnega razloga slog??? Kaj manjka slogu. Jaz sem dobil natančna navodila, kje vse morem narediti povezave, zdaj pa nekdo pride in kar nekaj briše? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:ZakalP (pogovor • prispevki).

Lp Pavel

Pod "slog" razumemo celotno obliko članka. Torej sodijo k njemu tudi pravilne in zmerne povezave (notranje in zunanje). V članku jih je še vedno preveč. Razdelka "Delo" se še nisem lotil, je prava katastrofa. Kdorkoli ti je že dal "natančna navodila"... rajši nič ne rečem. Če hočeš sodelovat pri Wikipediji, se moraš navadit: kar vsak lahko pride in briše, ali dodaja, ali spreminja... dokler se drži pravil in smernic Wikipedije. --Tong 00:56, 25. junij 2011 (CEST)

In prosim podpisuj se na pogovrnih straneh z --~~~~. Najlažje narediš to tako, da klikneš na slikico s podpisom nad okencem, v katerega pišeš. Ko shraniš stran se to spremeni v tvoje ime in datum. --Tong 01:02, 25. junij 2011 (CEST)

Potem Vas pa lepo prosim, da mi pogledate članek skozi in mi pač uredite slogovno, da bo vredu, ker sem očitno dobil zgrešena navodila. Prosil bi, da uredite čimprej, ker imam v torek izpit iz tega.

--ZakalP 10:13, 25. junij 2011 (CEST)

Tukaj se vsi tikamo, torej me lahko tudi ti. Izpit iz česa? --Tong 16:49, 25. junij 2011 (CEST)

Poglej malo tukaj, tukaj in tukaj. Kda si nazadnje bil na strani vašega projekta? --Tong 17:14, 25. junij 2011 (CEST)

Imam izpit iz Mladinske književnosti. Ja in res je glede teh metlic, tako so nam povedali na faksu.

--ZakalP 17:54, 25. junij 2011 (CEST)

Potem vzemi metlico tik pred izpitom dol. Z malo sreče se ne bo vrnila do konca izpita. S člankom se mi ne da kaj dosti ukvarjat. Zakaj si nisi izbral kakšno "bolj zaresno" avtorico? Knjiga v samozaložbi, blog, nagrada osnovne šole, priznaje pevskega društva Selo... če nisi kaj važnega pozabil, potem je članek tako ali tako kandidat za brisanje. --Tong 18:33, 25. junij 2011 (CEST)

Doj prosim, uredi mi še potem tisti zmazek pri delu glede povezav in potem bom naredil, kot si mi omenil naredim v torek izpit in potem se lahko dela s to zadevo kaj se hoče. Pa da ne boš mislo, da imam samo jaz tako delo. To vsako leto kar nekaj študentov naredi zmazke, kako bi sploh naj vedeli. Vse je res kar piše na tistih straneh, ki si mi jih poslal.

--ZakalP 20:39, 25. junij 2011 (CEST)

P.S. Sem se vsaj podpisovati naučil na wikipediji :D

Ja pa zakaj sem vzel avtorico, ker je iz Prekmurja :D

--ZakalP 20:45, 25. junij 2011 (CEST)

Če te zanimajo prekmurske teme, in boš kljub slabim izkušnjam kdaj imel kaj volje in veselja, se lahko tudi lotiš kakšnega težkega primera.

Kar se razdelka "Delo" tiče: na COBISS se povezuje le v razdelku Bibliografija, kot si tam naredil. Če pišeš o časopisu Lipnica, potem seveda ne povezuj na kraj Lipnica. Če si že mnenja, da bo Zbornik društva Lipa v doglednem času imel članek, potem naredi povezavo, ampak nikakor ne tako: [[zborniku Društva Lipa]]. --Tong 23:38, 25. junij 2011 (CEST)

Prevedel bom tisto, za 2 tedna bom končal, ker imam še nekaj izpitov. Hvala za urejanje.

--ZakalP 18:31, 26. junij 2011 (CEST)

Ti držim pesti za izpite. --Tong 18:33, 26. junij 2011 (CEST)

Sem prebral, da si imel tudi razgovor z mojo mentorico o teh projektih književnosti? :D

--ZakalP 18:49, 26. junij 2011 (CEST)

[[File:Angry1.gif]] --Tong 19:06, 26. junij 2011 (CEST)

Haha :D

--ZakalP 19:10, 26. junij 2011 (CEST)

P.S. Od kod si?

Oprosti, ampak odločil sem se za anonimnost. --Tong 23:26, 26. junij 2011 (CEST)

Ne vprašam zato, ker si uporabil eno prekmursko besedo (kda) v prejšnjih besedilih.

--ZakalP 23:29, 26. junij 2011 (CEST)

Včash si kej sposodm, mal tm mal kle. Prekmurščine pa ne obvladam. --Tong 23:35, 26. junij 2011 (CEST)

Včasih se pa tudi zatipkam. --Tong 23:37, 26. junij 2011 (CEST)

Sem končal izpit. Hvala ti na pomoči.

--ZakalP 13:29, 28. junij 2011 (CEST)

Josip Vandot

Živjo! Bi lahko prosim še enkrat preletel članek o Josipu Vandotu, če si še zasluži metlico? Aja, pa za en nasvet bi te prosila. Kaj naj naredim z zunanjimi povezavami. Je uredu, če jih je toliko, al ne, a naj jih zbrišem, al kako drugače predstavim? Se mi zdijo dost pomembne, glede na to, da so pod njimi dejanska besedila in ne samo cifra od cobissa. Hvala! Klara Stefan 17:41, 27. junij 2011 (CEST)

Jih je zares veliko preveč. Zakaj vsako posebej in ne vse od enkrat? Treba je odstraniti notranje povezave na letnice in na vsa gesla, ki so večkrat povezana (enkrat v članku zadostuje). Potem je treba odstraniti vsa zunanje povezave iz besedila. Tudi nekaj navedkov ne bi škodilo. --Tong 17:59, 27. junij 2011 (CEST)

Baje je treba na vse letnice dajat notranje povezave. Čisto vse zunanje povezave je treba dat vn? pod kaj pa naj dam link na film Kekec, pa .pdf-je besedil? Ne vem kako bi dala vse zunanje na eno, ker so pod različnimi iskalnimi pojmi. pa ta link je že pod viri. Za navedke pa nič ne vem,ker je bilo to že prej napisano in ne vem od kje so (in kje sploh so), sama sem dodajala le stvarne podatke v življenjepisu.
Klara Stefan 18:35, 27. junij 2011 (CEST)

Te loh sam še prosim, da mi metlice ne daš nazaj do četrtka? Mam izpit.. isti kot Pavel.. :) Klara Stefan 21:58, 27. junij 2011 (CEST)

Fran Milčinski

Živjo! Pišem Vam/ti kakorkoli, ker se mi zdi zelo nepošteno, da nekdo popravlja mojo izpitno nalogo brez tehtnega razloga. Izpit sem že imela in sva s sošolko že predstavili svoje delo. Profesorica je rekla da je vse v redu, le da morava nekaj še dodati in ji poslati končni izdelek. Zanima me, zakaj ste/si nama zbrisal vire?? Da metljice ne omenjam.. Kako imaš lahko preveč notranjih povezav? Nikakor mi ni logično, poleg tega pa je tudi profesorica rekla nej dodava kakšno povezavo. In katere notranje povezave niso pravilne? Moj članek, ki ga je nekdo spretno izbrisal? Prosim lepo za pojasnilo.

Natalija Bardić Velov 8:54, 28. junij 2011 (CEST)

Da razjasnimo: Wikipedija ni prostor za odlaganje (pisanje) izpitnih nalog. Kaj je glede urejanja Wikipedije rekla katera koli profesorica, je za Wikipedjo popolnoma brez pomena. Če je to jasno, se lahko pogovarjava naprej. --Tong 08:59, 28. junij 2011 (CEST)

Meni je to že jasno, ampak nismo mi krivi da je to naš izpit? Potem bi pa lepo prosila za pojasnilo mojih napak, saj moram oddati nalogo in bi po 2 mesecih rada končala z urejanjem, dobila oceno in pozabila da sem se mučila s tem ure in ure. --Natalija Bardić Velov 09:08, 28. junij 2011 (CEST)

"Metlica" pomeni le: Videl sem napake v članku. Sem prelen da bi jih popravil. A se da tebi? Ne predstavlja nobene oblike vrednotenja dela avtorja/avtorjev, in čisto sigurno in sploh ne in nikakor NI POSTAVLJENA Z NAMENOM KAKORKOLI VPLIVATI NA IZPITNE OCENE. --Tong 09:18, 28. junij 2011 (CEST)

Sva navzkrižno urejala razgovor... kaj zdaj, si že imela izpit ali ne? --Tong 09:18, 28. junij 2011 (CEST)

Achja, odvečne povezave: recimo vse letnice, ki niso v uvodu. --Tong 09:20, 28. junij 2011 (CEST)

Nihče ni govoril o vplivu na mojo izpitno oceno. Le na moje delo. Seveda se mi da popraviti, če bi vedela kaj. Potem letnice ob navedenih delih nimajo povezav? Bom popravila. Izpit sem že predstavila, vendar sva morali s sošolko dodati še kakšno zunanjo povezavo in nekaj cobiss povezav, sedaj pa moram profesorici poslati "link" da bo dokončno ocenila najino delo. Upam da ni kakšne zamere. --Natalija Bardić Velov 09:28, 28. junij 2011 (CEST)

Bom kar jaz odgovoril. Ja, letnic (razen tistih v uvodni vrstici, torej vključno s tistimi v biografiji) po dogovoru ne povezujemo. Nekaj povezav je še nerodno narejenih, recimo do njegovih najljubših pisateljev, kjer je povezan samo priimek (članek z naslovom Mark Twain imamo, Twain pa ne vodi nikamor), pa Cigani vodi do članka o ljudstvu, kar je narobe če je govora o pravljici. Predlagam, da poklikaš povezave, ki si jih ustvarila, pa boš takoj videla če so smiselne. Drugače pa je že boljše. Ni nobene zamere, samo upoštevaj, da kar se tvojega dela tiče, je jasno napisano pod vsakim oknom za urejanje: "Ne dodajajte besedila, če nočete, da se kasneje kakorkoli preureja, objavlja in razširja naprej". Vaš projekt ni en izoliran otoček sredi Wikipedije, ampak veljajo za prispevke točno ista načela kot za vse ostale članke. — Yerpo ^Ha? 09:55, 28. junij 2011 (CEST)

Najlepša hvala. Popravili sva kar se nama je zdelo narobe, prosila bi, če bi lahko preverili ali je sedaj v redu. Zanima me, ali naj za povezavo Cigani v oklepaj napišem pravljice, in s tem naredim novo povezavo? Vem, da naš projekt ni izoliran. Nikakor niti nismo navdušeni nad njim, saj se zavedamo da vsak lahko ureja wikipedijo in mi na to nimamo vpliva. Na žalost pa je to naš izpit in proti temu ne moremo nič. --Natalija Bardić Velov 10:09, 28. junij 2011 (CEST)

Ostajajo povezane letnice v biografiji in še vedno niso vse povezave smiselne, recimo Rogač. To in Cigani narediš približno tako kot si rekla, z označevalcem v oklepaju - [[Rogač (časopis)|Rogaču]] in [[Cigani (drama)|Cigani]] (sodeč po tekstu je drama, ne pravljica, sem se prej zmotil). — Yerpo ^Ha? 10:24, 28. junij 2011 (CEST)

Pustila sem le letnice rojstev in smrti njega in njegovih otrok, ali tudi to ne sme biti? Se opravičujem ker tako dolgovezim s tem, ampak naše navodilo je bilo, naj za letnice naredimo povezave. Ko popravim slednje (Rogač in Cigani) ali bo članek še z metlico? --Natalija Bardić Velov 10:28, 28. junij 2011 (CEST)

Tudi ne. Potem bi bile na vrsti povezave na Wikivir, {{wikivir-avtor}} zadostuje, ni treba dodatno povezovati vsako delo posebej. --Tong 11:07, 28. junij 2011 (CEST)

V redu. Sem popravila. Imam mogoče še kakšno napako? --Natalija Bardić Velov 11:19, 28. junij 2011 (CEST)

Najlepša hvala za pomoč! --Natalija Bardić Velov 12:16, 28. junij 2011 (CEST)

soglasje za Cvetka Golarja

Živjo. Za Cvetka golarja sem poslala soglasje že v soboto, zakaj še ni potrjeno? bila sem pri njegovam nečaku osebno na domu, ker živi v bližini mene. a bi lahko prosim to danes uredili, jutri zjutraj imam izpit, jaz pa morm naložiti še njegovo delo... hvala

Na žalost nimam pojma o čem govoriš. Vprašaj tukaj. --Tong 13:13, 28. junij 2011 (CEST)

pzb

Mal poglej še na Posebno:NekategoriziraneStrani. --Sporti 13:29, 30. junij 2011 (CEST)

Jana Bauer

Živjo! Mene zanima, kaj je narobe z člankom od Jane Bauer, saj se končno vse uredila in ste mi vse razveljavli?! Lepo prosim, da mi poveste, kaj je narobe in zakaj imam metlico (članek sem uredila). Lp

(Anchy,sk16 17:12, 4. julij 2011 (CEST))

Sem jo pozabil snet. --Tong 17:14, 4. julij 2011 (CEST)

hvala...me pa zanima kaj je s podatki,ki sem jih dopisala in ste jih razveljavili? Zakaj? (delo:uredništvo,poročena s pisatljem fliserjem)...hvala in lp -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Anchy,sk16 (pogovor • prispevki).

Uredništva knjig se v wp člankih ne naštevajo. Lahko napišeš, da je/je bila urednica pri založbi/založbah tej in tej. Seznam knjig, ki jih je urejala, pa nima smisla. Seveda lahko napišeš, s kom je poročena. Če sem to kdaj razveljavljal, je bilo pomotoma, se opravičujem. Dobro bi bilo, če bi navedla, odkod si dobila njen življenepis. Pod "Viri" ali pa kot navedek s pomočjo <ref>Sklic, navedek ali povezava</ref>. --Tong 11:56, 5. julij 2011 (CEST)

Ok. Kaj pa je z "Literatura" in "Viri", ki sem jih imela? Naročeno mi je bilo, da moram imeti oboje pri izpitu, zato me zanima. Anchy,sk16

1. Eno od osnovnih načel Wikipedije je: Brez izvirnega raziskovanja. Torej: Brez uporabe primarnih virov. Ker jih ne smeš uporabljat, ti jih tudi ni treba naštevat.
2. Interwikiji (naprimer: [[s:V deželi medenjakov/In the Land of Gingerbread]]) spadajo le v razdelek "Zunanje povezave". Ker že imaš {{Wikivir-avtor}}, tako ali tako niso potrebne dodatne povezave na Wikivir.
3. Povezave na spletne knjigarne in druge trgovine so reklama.
4. Intervju z avtorico ni ravno literatura, lahko ga dodaš pod "Zunanje povezave".
5. Delitev na razedelke "Literatura" in "Viri" pmm ni potrebna. Literaturo (sekundarne vire), ki si jo uporabljala, lahko brez problema navedeš kot "Vir".
6. Jana Bauer ureja sicer 2 knjižni zbirki pri reviji Sodobnost, kakšno dodatno informacijo pa nudi zunanja povezava na to revijo? Boljša je notranja na Sodobnost (revija).
7. Prispevki na Wikiknjigi in Wikiverzi so se mi zdeli tako bedni, da sem povezave rajši odstranil.
8. Kar se linka "Kontakt" tiče: hej, to je enciklopedija. --Tong 16:07, 5. julij 2011 (CEST)

Ok. Hvala. Vendar povezavo na wikiversity moram imeti. lp Anchy,sk16

To ni argument. --Tong 17:34, 5. julij 2011 (CEST)

Se opravičujem, vendar se mi zdi, da zaradi tega, če bi bila ta povezava objavljena, ne bi bilo nič narobe. Iskala sem članek, a ga drugega ni bilo, zato je morda za vas nesmiselna ta objava. Je res tako zelo narobe, če jo dodam zraven...? Anchy,sk16

Lojze Zupanc

Zdravo Tong, imam eno vprašanje na wikiversity beta moremo dati članek o avtorju, zdaj pa je sošolka hotela dat članek od avtorju (Lojze Zupanc) in je tam ustvarila pač mesto napisala Lojze zupanc Zupanc z malo začetnico, sem gledal pa ne vem če lahko to sami popravimo? Nasvet? --ZakalP 20:54, 6. julij 2011 (CEST)

O Wikiversity Beta nimam pojma. Na njenem mestu bi prosil tamkanjšne administratorje da zbrišejo stran in potem ustvaril novo. --Tong 22:00, 6. julij 2011 (CEST)

OK, hvala!

--ZakalP 22:56, 6. julij 2011 (CEST)

Wikiverza ima, tako kot Wikipedija, na vrhu vsake strani gumb "prestavi" ("move"), samo najt ga je treba. Meni z njim se odpre s tisto majhno puščico navzdol, ki je zraven okna za iskanje. Tako se preimenuje članke. — Yerpo ^Ha? 23:06, 6. julij 2011 (CEST)

Hvala Yerpo, smo že uredili.

--ZakalP 12:07, 7. julij 2011 (CEST)

Fran Levstik

Pozdravljen Tong, spet jaz. Prosim, če bi lahko pogledal članek Fran Levstik, ki ima trenutno metlico, zaradi prevelikega števila np in napačnih np metlico. To zadevo sem več ali manj rešil, prosim če ni še kaj vredu da mi poveš in še to popravimo, da izgine ta metlica.

--ZakalP 14:45, 7. julij 2011 (CEST)

Zdravko Duša

Pozdravljen!

Urejam članek o Zdravku Duša.

Zanima pa me sledeče, zakaj:
- si mi poved "Kariero tekstopisca in snovalca v Studiu marketing Delo, kjer je med drugim ustvaril slogan Slovenija, moja dežela, je leta 1987 zamenjal za mesto urednika na Cankarjevi založbi" spremenil v poved "Kariero tekstopisca in snovalca v Studiu marketing Delo, tu je med 1987 zamenjal za mesto urednika na Cankarjevi založbi" ?
- si mi zbrisal pisateljeva Uredniška dela in Publicistiko?
- so Viri namesto Literatura? Ali imam prave podatke, da spadajo pod Literaturo knjige, ki jih ne napiše pisatelj, katerega obravnavam, ampak drugi pisatelji, v katerih omenjajo mojega pisatelja?
- si mi zbrisal povezavo do wikiverze?
- zakaj letnice ne morejo bit obarvane modro?
- poved "Trenutno je tudi svetovalec za področje literature pri Evropski prestolnici kulture Maribor 2012." ne more biti brez "trenutno"?

Hvala že vnaprej.

Špela I.

• Zaradi množice nesmiselnih urejanj se mi ni dalo iskati smiselnih. Če bi uporabljala vrstico povzetek urejanja bi se mogoče potrudil.
• Uredniška dela in publicistika praviloma nista relevantna. Lahko seveda napišeš, da je bil urednik pri Cankarjevi založbi. Sigurno pa ne našteti vse knjige, pri katerih je bil urednik.
• Nimaš pravih podatkov. (Wikipedija:Biografije živečih oseb)
• Povezava ni bila na Wikiverso, temveč na Wikiverzo Beta. (Wikipedija:Zunanje povezave)
• Tak je konsens med uporabniki Wikipedije. Notranja povezave na letnice samo v prvem stavku.
• Trenutno je za enciklopedijo vedno malo problematično. Kdaj mine trenutek? --Tong 15:29, 16. julij 2011 (CEST)

- Poved "Kariero tekstopisca in snovalca v Studiu marketing Delo, kjer je med drugim ustvaril slogan Slovenija, moja dežela, je leta 1987 zamenjal za mesto urednika na Cankarjevi založbi" je bila prvo res malo neprimerno napisana, ampak sem jo popravila in res ne vem kaj naj še spremenim. Pisatelj mi je rekel, da je zanj zelo pomembno, da je tudi ta poved vključena v članek.
- Prebrala sem besedilo o zunanjih povezavah na Wikipediji, pa še zmeraj mi ni jasno, kako naj drugače ustvarim povezavo z Wikipedije na Wikiverzo.
- Ja saj, moja prvotna poved je bila "Trenutno je tudi svetovalec za področje literature pri Evropski prestolnici kulture Maribor 2012." , potem sem besedo trenutno zbrisala in si mi jo nazaj dodal. Zbrisala pa sem jo ravno zaradi tega, ker se tudi meni ni zdelo, da je trenutno primerna za na Wikipedijo.
- Poved "Zdravko Duša, s krstnim imenom Valentin Duša, je prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Volčah pri Tolminu, zadnje štiri pa na tolminski osemletki." sem spremenila v poved "Zdravko Duša, s krstnim imenom Valentin Duša, je leta 1968 končal pedagoško smer gimnazije Tolmin." Pa si mi jo nazaj spremenil v prvotno poved. Spremenila pa sem jo zato, ker se mi je zdelo bolj smiselno, da omenim samo, da je končal gimnazijo.

Hvala

Špela I.

• ok?
• Ne povezuj na Wikiverzo Beta.
• Zakaj ne pogledaš kam vodijo notranje povezave?--Tong 18:47, 16. julij 2011 (CEST)

- ja, zdaj je v redu, samo še notranje povezave bom dala (Tolmin, Volče in prevajalec).
- ja, samo kako potem pa daš povezavo.. a se ne kopira kar linka s strani kjer je članek, pa ga potem prilepiš na stran Wikipedije? Ali bi morala zravn linka napisat povezava na Wikiverzo Beto?

Špela I.

• Ni problema, razen da prevajalec že ima np.
• Ni problem način, temveč kaj. Wikipedija:Zunanje povezave#Neželene povezave --Tong 22:55, 16. julij 2011 (CEST)

- Aha, sem opazila.
- Wikiverza: a tukaj pride v poštev 10. točka - izogibanje povezav do odprtih wikijev, razen če so zelo prepoznani in stabilni ter imajo veliko število urejevalcev.?

Špela I.

Ja. Pomembno je razumeti, da je ta spletna različica beta Wikiverze inkubator za različne jezike, ki šele bodo postali samostojni projekti v izbranih jezikih. Če želimo, da postane Wikiverza tudi slovenska, moramo zagotoviti kar nekaj pogojev. Prvi je, da ima zbirališče vsaj deset resno dejavnih članov, ki so pripravljeni sodelovati pri sestavljanju vsebine v slovenskem jeziku.[1]

Še to: Najlažje se podpišeš tako, da klikneš zgoraj (nad oknom, v katerega pišeš) na ikono . Tako dobiš --~~~~, ki se ob shranjevanju spremeni v tvoje ime, uro in datum. --Tong 10:45, 17. julij 2011 (CEST)

- Se pravi, da povezave z Wikipedije na članek sploh ne morem narediti? --Spela.ivancic 11:57, 17. julij 2011 (CEST)

Ja.--Tong 12:28, 17. julij 2011 (CEST)

Dobro, hvala lepa. Nekatere vaše zahteve niso povsem usklajene z zahtevami naše profesorice.--Spela.ivancic 13:52, 17. julij 2011 (CEST)

Bolj natančno bi lahko rekla, da zahteve profesorice niso usklajene z dogovori in smernicami v Wikipediji, kar je bistvo problema s celotnim projektom, ampak pustimo zdaj... — Yerpo ^Ha? 15:26, 17. julij 2011 (CEST)

Letnice

Zakaj odstranjuješ notranje povezave na leta? Npr. tu pri Eulerju, ki je povrh tega izbrani članek. Mislim, da z razliko od angleške wp, na slovenski ni nikjer zapisano, da glavne letnice v biografskih člankih odpadajo - čeprav ljudje verjetno mislijo tako. pmsm so za določeno osebnost pomembne, in ne vidim razloga, ker je vprašanje, če so tako ali drugače sploh kakšne povezave na leta smiselna v takšnem ali drugačnem sotvarju. Kaj meniš? Moje mnenje je, naj se prej resno nekdo tukaj sploh kaj dogovori o čem, pa šele potem brišemo. --xJaM 00:54, 8. avgust 2011 (CEST)

Že pozabil?. Če bomo najprej čakali, da bo za vsako stvar smernica, ne bomo nikamor prišli. Občutek pa imam, da glede letnic obstaja konzens, torej ne bi bil problem napisati smernico.

Izbranih člankov se ne sme urejat, al kaj? --Tong 18:07, 8. avgust 2011 (CEST)

In kar se smisla in nesmisla povezovanja letnic tiče: Je zelo redko smiselno. Kaj mi pomaga 1727 pri razumevanju članka o Eulerju? --Tong 18:24, 8. avgust 2011 (CEST)

Nisem pozabil. Samo očitno se ne da zmenit. Lahko se ureja izbrane članke, vendar npr. pri glasovanju nihče ni imel nič proti glede letnic - kar še naprej ne pomeni, da, če dogovor obstaja, se jih ne sme odpravljati. Ravno v takšnih primerih je pmsm smiselno. Če nekoga npr. zanima kaj se je dogajalo leta 1727, da lažje razume dotično delo in življenje. Jasno, lahko se to poišče, vendar zaradi tega so pmm tudi notranje povezave. --xJaM 23:34, 8. avgust 2011 (CEST)

Se ti zdi pametno tukaj začeti splošno razpravo? --Tong 23:40, 8. avgust 2011 (CEST)

Naprej prosim pod lipo. --Tong 23:57, 8. avgust 2011 (CEST)

PZB verzija 2

Ali je drugi sklop predlogov že nared (kolikor vidim je že nabranih 25 člankov)? Če je, potem kar daj na PZB pa da se to čimprej počisti. Lp, --Archangel 16:30, 18. avgust 2011 (CEST)

Imel sem "wikidopust", kmalu se bom lotil zadeve. Lp, --Tong 21:48, 19. avgust 2011 (CEST)

France Balantič

Pozdravljeni, zanima me, kaj lahko še popravim, da bo metlica izginila. Prav tako me zanima, kam naj objavim spletno povezavo za Wikiverzo, da ne bo ponovno izbrisana. Hvala in lp. Neža Hribernik 12:11, 5. september 2011 (CEST)

Metlice ni več, kar se pa Wikiverze Beta tiče: WP:ZP --Tong 20:05, 7. september 2011 (CEST)

teženje

Pazi Tong, ker Slovenski biografski leksikon je zelo stari, današnji avtorji pa največkrat Števan pišejo. V njegovem Zborniku, Evangeličanskem kalendarju do Vilka Novaka, Jožefa Smeja Števan je uporabljen. Tudi ne išči na google-u, ker google tako bo iskal kot Štefan Kuzmič, to je pa pogosto ime v Sloveniji. Dončec^pogovor 15:16, 6. november 2011 (CET)

Za Števan 2940 rezultatov, za [Štefan samo http://www.google.si/#q=%22%C5%A0tefan+K%C3%BCzmi%C4%8D%22&hl=sl&rlz=1R2GPEA_huHU433&prmd=imvnso&ei=zZa2TvHVK4Ke-QadwZiFBg&start=20&sa=N&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=b2d2c0c8634992b5&biw=1280&bih=655 1880], pa glej vsi niso o pravem Küzmiču, temveč o drugih Štefanih Kuzmičih. Dončec^pogovor 15:19, 6. november 2011 (CET)

In še Spominski dom Števan Küzmiča tudi uradno Števan, v faksimilah Nouvega Zákona o Števanu pišejo. V Zborniku Slav. Kongresa samo Števan najdem, na Univerzi so knjige tudi o Števanu pisale. To ime so sprejeli raziskovalci in avtorji. Dončec^pogovor 15:23, 6. november 2011 (CET)

SloWiki10

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo ^Ha? 20:58, 17. februar 2012 (CET)

Hvala za vabilo. --Tong 09:07, 18. februar 2012 (CET)

Beno Zupančič

Lep pozdrav!

Ko sem urejala članek o Benu Zupančiču, sem dodala poglavje Bibliografija in napisala, da se seznam del Bena Zupančiča v celoti nahaja na Wikiviru in tudi dodala povezavo do tam. Vendar pa je bilo to poglavje zbrisano. Sedaj imam celotno bibiografijo sicer navedeno pod Bibliografijo, vendar pa se mi zdi nesmiselno podvajati podatke, če se v enaki obliki nahajajo na Wikiviru. Zanima me torej, kako naj rešim ta problem, da podvajanja podatkov ne bo oz. če lahko vseeno pod poglavje Bibliografija dodam povezavo do Wikivira. Hvala in lp. Alenka Fujs 19:53, 29. februar 2012 (CET)

Povezava na Wikivir v članku že obstaja, tako da še ena ni potrebna. To, da na Wikiviru obstaja isti seznam del, ni problem. Problem pa so odvečne notranje povezave v seznamu (vsa njegova dela sigurno ne bodo imela samostojnih člankov). --Tong (pogovor) 09:55, 1. marec 2012 (CET)

Teženje 2.

Tong, Klekl ni bil samozvani, ker v svoji stranki (ki je bila regionalna stranka Slovenske ljudske stranske) je bilo več članov. Temveč, ko je začel Kranjec delati, največ članov te stranke je umrlo: Jožef Sakovič (†1930), Ivan Baša (†1931), Jožef Čarič (†1935), Alojz Dravec (padel je v vojni, 1915). Klekl je sam ostal. Dončec^pogovor 18:00, 4. maj 2012 (CEST)

Konkretno povej, kaj ni delala Slovenska lüdska stránka? Stránka je zavarovala slovenske in prekmurske knjige ogrskim Slovencem in je bil predstavnik delitve zemlje v Prekmurju. Kranjec nič ni delal, samo je lažil, da on je bil organizator partizanskega gibanja v Prekmurju proti Madžarom in Nemcem. V resnici Ferdo Godina je bil organizator, ampak Kranjec ga je okrasel. Torej kaj pišejo slovenske zgodovinske knjige pred 1991 o Prekmurju, to je vse, ampak ni resnica. Dončec^pogovor 18:48, 4. maj 2012 (CEST)

Zemljevid

Poglej zemljevid v 107. strani, kje je Jurijevega Mikloša vas, to je Pertoča. Ali ne v sosedu Večeslavcev? Ti kaj zamešaš. Dončec^pogovor 14:07, 20. julij 2012 (CEST)

He? --Tong 14:12, 20. julij 2012 (CEST)

Odkod si našel to, da so Večeslavci Jurijevega Mikloša vas? Zelko to ni pisal, da je Jurijevega Mikloša vas v Večeslavcih bila (Gyurgfia=Jurjev sin, myklows=Mikloš, falua=vas). Dončec^pogovor 14:15, 20. julij 2012 (CEST)

He? http://bos.zrc-sazu.si/knjige/JZ_15.1--2_VSE.pdf --Tong 14:20, 20. julij 2012 (CEST)

Ta podatek je napačen, ker Zelko v historični topografiji to ni pisal, niti ni v velikem madžarskem leksikonu, da Večeslavci so Jurijevega Mikloša vas. Dončec^pogovor 14:23, 20. julij 2012 (CEST)

Takoj bom pogledal, ker Historično topografijo Ivana Zelka imam doma. Dončec^pogovor 14:26, 20. julij 2012 (CEST)

Torej Zelko to piše v 72. in 92. strani, da so Pertoča in Večaslavci(!) zaobsežene v krajevnem imenu Gyurgfiamyklowsfalua alio nomine Gezloufalua. Dončec^pogovor 14:32, 20. julij 2012 (CEST)

Napisal sem to v članku. Dončec^pogovor 14:36, 20. julij 2012 (CEST)

7 Morda sta s tema imenoma označeni naselbini Pertoča in Večeslavci; Gezlou (Česlav) je okrajšana oblika od Večeslav (Zelko 1982: 92). (http://bos.zrc-sazu.si/knjige/JZ_15.1--2_VSE.pdf) - Točnih podatkov očitno ni. --Tong 14:40, 20. julij 2012 (CEST)

O drugih vaseh tudi ni imel Zelko točnih podatkov (Sotina-Suceska). Dončec^pogovor 14:44, 20. julij 2012 (CEST)

O majhnih naseljih iz teh časov ni veliko zapisov, tako da to ni nič nenavadnega. --Tong 14:48, 20. julij 2012 (CEST)

A še vedno treba popraviti nekatere podatke, ker se Pertoča/Perthocha omenja leta 1541, ne 1698. Dončec^pogovor 14:54, 20. julij 2012 (CEST)

Razprava za združitev strani Seznam slovenskih avtoric mladinske literature

Članek Seznam slovenskih avtoric mladinske literature , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 15:51, 15. avgust 2012 (CEST)

Kričanje???

Izbrisal sem iz predloga to, da kričanje. Kaj je to? Dončec^pogovor 15:39, 17. december 2012 (CET)

KRIČANJE JE PISANJE Z VELIKIMI ČRKAMI!!! - --Tong 15:41, 17. december 2012 (CET)

Med zunanjimi povezavami? Kopiral sem naslove zunanjih povezav, vendar no problem, prepišem naslove. Dončec^pogovor 15:45, 17. december 2012 (CET)

Svetilnik

Če imaš kaj pametnega dodati, vabljen na Pogovor:Svetilnik, društvo za promocijo svobode. — Yerpo ^Ha? 11:56, 29. januar 2013 (CET)

PMM je zadeva za izbris, saj pade na kriteriju pomembnosti.--Irena 12:22, 29. januar 2013 (CET)

Tudi jaz sem pomislil na to, ko sem prvič videl članek. 10 članov? En načrtovani dogodek v letu 2013? --Tong 12:29, 29. januar 2013 (CET)

Google da le njihovo stran, facebook in davčni imenik. Nič od Dela, Dnevnika, RTVSLO, 24ur ... --Irena 12:34, 29. januar 2013 (CET)

Se strinjam, ampak če bom začel še s tem, bo izpadlo kot provociranje. Lahko ga pa kdo od vaju predlaga za brisanje. — Yerpo ^Ha? 12:35, 29. januar 2013 (CET)

Wikipedija gre med ljudi

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:27, 9. februar 2013 (CET)

Dončec

Tong, vsa Dončecova urejanja niso za razveljavitev. Trenutno si odstranil tudi interwikije, ki so bili v redu. Kar se medžimurskih občin tiče, je treba raziskati, če so dvojezične. Takrat je madžarsko ime v uvodni vrstici upravičeno.--Irena 09:28, 13. februar 2013 (CET)

Me je malo zaneslo, interwikije bo tako ali tako dal bot. Vse kar je blizu meje ni avtomitično dvojezično, ne verjamem, da je Dončec to prej preveril. --Tong 09:31, 13. februar 2013 (CET)

Medžimurje, kot Prekmurje je spadalo pod Ogrsko do 1920, ne pod Hrvaško, zato tukaj naselja vsa imajo madžarski naziv, vendar v znotrašnjem delu Hrvaške redko. Dončec^pogovor 11:04, 13. februar 2013 (CET)

Važno je samo, ali je tam uradno dvojezično območje ali ne. Če je bilo zgodovinsko madžarsko območje, spada podatek (z razlago) v besedilo, v uvodno vrstico pa ne. Zakaj ti je treba vsakič to razlagat? — Yerpo ^Ha? 11:05, 13. februar 2013 (CET)

Tudi umik relevantnega citata z referenco (tule) je vprašljiv, te je tudi tule malo zaneslo? 149.62.113.2 09:34, 13. februar 2013 (CET)

Ne. Prvič ni bil označen kot citat, torej je kršenje avtorskih pravic. Drugič imam kronično (upravičeno) nezaupanje do Dončecevega navajanja in interpretacije virov. Prekmuriane nimam pri roki, tako da ne vem, kako Jesenšek utemljuje to mnenje in v kakšnem kontekstu stoji ta izjava. Prav tako ne vem, kako je bila ta njegova teza v slovenistiki sprejeta.Tukaj recimo Jesenšek sam zastopa mnenje, da ima prekmurščina po drugi polovici 20. stoletja le še funkcijo narečja. Po hitrem pregledu, druga dva vira nimata zveze s tem citatom, kar je običajna Dončeceva taktika. --Tong 10:00, 13. februar 2013 (CET)

Kak sem napisal, tak piše Jesenšek v Prekmuriani. Prekmuriana je prevod Jesenškovih člankov o prekmurščini, nekaj člankov najdeš na internetu. Še nisem našel tistega v slovenščini, iz katerega sem citiral, vendar lahko napišem v madžarščini. Dončec^pogovor 11:07, 13. februar 2013 (CET)

Moja prijateljica je prevedla odlomek v angleščini, madžarskega trenutno ne morem citirati, ker nimam v roki Prekmuriane: We can safely say that the standardization of literary Slovene in the mid-19th century did not mean the end of literary Prekmurian. Although its functionality is limited, it lives on in poetry and journalism, and it is a part of our age. Dončec^pogovor 11:15, 13. februar 2013 (CET)

Ma vem, saj lepiš ta citat kamor le moreš. Ko bo to splošno sprejeto mnenje, ne bo problema najti vir v slovenščini. Z malo truda se najde ustrezen citat za vsako neumnost, po splošnem mnenju pa je prekmurščina pač (še) narečje. --Tong 11:23, 13. februar 2013 (CET)

Sploh pa malo razmisli, kaj delaš. Po eni strani uvrščaš dela v prekmurščini pod narečno književnost, po drugi strani pa težiš, da je prekmurščina knjižni jezik. --Tong 11:29, 13. februar 2013 (CET)

Ti ne moreš razumeti, da slovenski knjižni jezik je enostaven, ker temelji samo na eno narečje, ali zunaj te knjižne norme še je prekmurskoslovesnka norma, kot Jesenšek piše. Tebi ni razumljivo, da je to druga oblika slovenskega knjižnega jezika? Dončec^pogovor 11:31, 13. februar 2013 (CET)

To je (1) očitno samo Jesenškovo mnenje in (2) zveza narečna norma je enako knjižni jezik ne velja, kar je potrdil tudi inštitut SIL International, ki se ukvarja s standardizacijo. — Yerpo ^Ha? 11:49, 13. februar 2013 (CET)

1. Drugi pot pa se naslanjete samo na eno mnenje (to je zanimivo), razen tega ne le Jesenšek je edini, ki govori o prekmurskem knjižnem jeziku, temveč tudi Zinka Zorko. SIL International pa tudi taji, da je poseben hrvaški jezik, namesto tega še vedno piše blabla o srbohrvaščini, to že drugi jezikoslovci tudi pograjajo, torej SIL nima upa. Dončec^pogovor 14:39, 13. februar 2013 (CET)

Seveda, treba ga je iskati, a jaz nisem lepil besedilo, samo spet ti poskusiš tajiti, čeprav nisi videl niti knjige, niti originalnega članka Jesenšek. Ali ti vse boljše veš. Dončec^pogovor 11:29, 13. februar 2013 (CET)

Kar išči. Najdi zanesljiv vir, da v Sloveniji obstajata dva standarda knjižnega jezika, ki se vzporedno uporabljata. Osrednjeslovenski je enostaven, medtem ko je vzhodnoslovenski... ??? Ti želim veliko uspeha. --Tong 11:52, 13. februar 2013 (CET)

Vir je že, že sem ga pokazal, samo zato nočeš, ker je preveden v madžarščino, vendar originalno besedilo je slovensko, ti tudi znaš, namreč Jesenšek ne govori madžarsko, te članke je Marija Bajzek Lukač morala prevesti. Pa seveda če je vzhodna slovenščina enostavna, saj osrednja slovenščina ni hotela knjižnega jezika iz vsakih narečij, zato se je prekmurščina tudi naslanjala na svoje govore. Dončec^pogovor 14:39, 13. februar 2013 (CET)

Zakaj prej ne preveriš, preden se blamiraš? SIL International pa tudi taji, da je poseben hrvaški jezik, namesto tega še vedno piše blabla o srbohrvaščini. Je to razprava o knižnem jeziku? Zinka Zorko, Oblikoslovje v panonski narečni skupini1. SIL je mednarodna lingvistična organizacija, in njene uradne objave so tukaj relevantnejše od Jesenškovega članka. Če ti to ni všeč, se pojdi igrat kam drugam. --Tong 15:46, 13. februar 2013 (CET)

Ne išči vsekdar internet, ker to nič ne valja, vendar beri članke in knjige, ker to ni resnica. Tvojo igro igraš, kot noj: kaj ne vidiš, to nič, ne obstaja (ki je to rekel, si se na njega naslanjal že). Dončec^pogovor 16:09, 13. februar 2013 (CET)

[2] --Tong 16:50, 13. februar 2013 (CET)

2 Dončec^pogovor 17:00, 13. februar 2013 (CET)

Jaz tudi znam kazati, dragi Noj.-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Doncsecz (pogovor • prispevki) 21:02, 13. februar 2013‎.

O tem ali je prekmurscina knjizni jezik, so se skozi zgodovino neprestanoma prepirali -raje napisite da ta stvar ni razjasnjena in ne bo problemov. Se Stevan Küzmic v svojem predgovoru iz leta 1771 trdi, da so se razvijali neodvisno od "Kranjcev" - sicer pozna Trubarjeva in Dalmatinova dela, jih pa ne uporablja. Eton vs harrow

• Kdaj so se kregali, ali je prekmurščina knjižni jezik? (vir?)
• Po čem sklepaš, da "stvar" ni razjasnena? (vir?) --Tong 10:15, 16. februar 2013 (CET)

O tem je spisanih ogromno clankov, jih bom zbral in ti sporocil naslove. Stvar ni razjasnjena, ker se nekateri ljudje vedno trdijo da je prekmurscina neodvisna od slovenscine - prim. Evangelicanski koledar za leto 1993. mag. Franc Kuzmic: Razgovor z Frido Kovac:

Citiram:

Franc Kuzmic: "Po drugi svetovni vojni je prekmurscino kot knjizni jezik zamenjala slovenscina. Kaj je po vasem mnenju prekmurscina: narecje ali knjizni jezik? O tem so bile namrec ze pred vojno polemike; trdili so, da je to narecje, v prid politike seveda. Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik."

Frida Kovac: "Zame je prekmurscina vsekakor samostojen jezik. Narecje ne more biti, ker so ga nasi ljudje ze stoletja nazaj, ko niso imeli povezave z drugimi Slovani, uporabljali in ga niso mogli posnemati ali premescati. v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla."

Konec citata. Torej kot vidis g. Kuzmic, ki je eden najvecjih strokonjakov za prekmurscino, postavlja taksno tezo. Frida Kovač, ki pa je bila najdejavnejsa prekmurska evangelicanska pisateljica po Janosu Fliszarju(najplodovitejsi prekmruski pisatelj vseh casov), tudi zanika to, da bi bila prekmurscina narecje. Poleg tega lahko omenim se en citat iz casa pred vojno. Takrat je bilo namrec veliko polemik, glede prekmurscine. To je napisal Leopold Hari(soboski ev. duhovnik in senior ev. cerkve v SR Sloveniji):

"Kranjci so mislili ka trbe nas vu verstvenom i znanstvenom pogledi na nikaj spraviti, i te do oni mogli diktirati. Zatoga volo se skorom oponasajo Slovenci pri nas kak faraonje. Zato so steli nas jezik zmesati svojim, naj ni ednoga ne bi znao posteno nas narod /.../ G. Klekl stokrat ponavlja v svojih Novinaj, ka smo mi i stajerski pa kranjski Slovenci edno, to je: eden isti nardo. Ci on tak razmi, ka smo oboji slavska, slovenska fajta rod, ali pleme, te istino ma. Ali tak smo te mi s Hrvatami, Srbami, Bolgarami, Rusami, Cehami i Poljakami tüdi edno, ar so tej tüdi slavskoga plemena, slovanski rpd. Zakaj pa te Klekova stranka po svojih novinaj vsigdar to pise i v Belgradi tüdi to glasi, ka Srbi, Hrvatje i Slovenci neso eden isti narod? Ci so Slovenci, Hrvatje i Srbi ne eden isti nardo, te smo mi prekmurski slovenci tüdi ne eden isti narod s stajerskimi i kranjskimi Slovenci. To je sveta istina. Te istine niksi Klekl nmre pobiti. Ar glejte, zakaj öejko pravimo to, ka so Srbi, Hrvatje i Slovenci ne edno, eden isti narod? Zato ar so vec kak jezero let loceni bili eden od drügoga, vsaki se pod drügim vplivom, pod drügov kulturov razvijao /.../. (Vir: Nase novine, Lendava 11. julij 1926 - tudi M. Kokolj, Prekmurski SLovenci od narodne osvoboditve do nacisticne okupacije 1919-1941, Murska Sobota 1984, str. 204)

Upam da si razumel kaj je zelel povedati, kljubtemu da ne govori samo o jeziku.

Soboski ev. senior Števan Kovatš je zapisal:

"Zalostno je da nekari nasedajo v ovcjo kozo oblecenim volkovom in ne vidijo, kam bi nas privedla avtonomija ali uvedba /.../ navidez nedolzne gajice /.../. Trditev, da vendski jezik nima slovstva je zlonamerna. Vendsko ljudstvo je imelo Stefana Küzmica, ki je leta 1771 prevedel Novi zakon na vendski jezik. To ljudstvo je imelo Janosa Kardosa, velikega norsinskega rojaka, ki je pisal pesmi, prevedel Petöfijeve pesmi, Aranyevega Toldija, za sole pa sestvail citanke po pooblastilu ministerstva. Tega moza bi s ponosom priznaval vsak narod za svojega sina, tako lepo je pisal v jeziku ljudstva, v pravem vendskem jeziku. Sam pa sem hvalezen usodi, da sem se naucil vendski in lahko uzivam duhovno bogastvo tega izrednega moza /.../. Nocem zanicevati gajice in slovenskega jezika, tega niti ne morem, ker ga ne poznam, toda ne dovolim, da bi z avtonomijo ali z drugacnimi naklepi iztrebili ta cisti jezik in menim, da se strinja z menoj vse vendsko ljudstvo." (vir: M. Kokolj - B. Hortvat, Prekmursko solstvo od zacetka reformacije do zloma nacizizma, Murska Sobota 1977, str. 286, citat je povzet po Muraszombat es videke, Murska Sobota 9. julij 1919)

Skratka teh virov, je ogromno, samo pregledati bi jih moral, kar pa vzame precej casa. Eton vs harrow

Na podlagi zgornjega bi lahko kvečjemu rekli, da je bila prekmurščina pred 100 leti obravnavana kot knjižni jezik, vsi sodobni viri pa pravijo, da ni (več). — Yerpo ^Ha? 11:53, 16. februar 2013 (CET)

Yerpo ponavljam se enkrat kaj je bilo leta 1993 napisano - to ni pred 100 leti.

Franc Kuzmic: "Po drugi svetovni vojni je prekmurscino kot knjizni jezik zamenjala slovenscina. Kaj je po vasem mnenju prekmurscina: narecje ali knjizni jezik? O tem so bile namrec ze pred vojno polemike; trdili so, da je to narecje, v prid politike seveda. Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik."

Frida Kovac: "Zame je prekmurscina vsekakor samostojen jezik. Narecje ne more biti, ker so ga nasi ljudje ze stoletja nazaj, ko niso imeli povezave z drugimi Slovani, uporabljali in ga niso mogli posnemati ali premescati. v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla."

Poleg tega pa vse to kaj sem navedel potrjuje mojo trditev, da so bile polemike in so se vedno, zato dam prav Donczecu. Eton vs harrow

Vseeno bi se raje zanašal na konkretne izjave profesionalnih jezikoslovcev o današnjem stanju. Tudi zgornja dva citata nakazujeta, da je današnje stanje drugačno kot v začetku 20. stoletja. — Yerpo ^Ha? 12:36, 16. februar 2013 (CET)

Spet eden, ki vse meče v en koš. V času reformacije, se je v vzhodni sloveniji začel razvijati slovenski knjižni jezik, ki je baziral na narečjih panonske narečne skupine (ne samo na prekmurščini). Po prvi svetovni vojni se je ta jezik združil z osrednjeslovenskim in nastal je enoten slovenski knjižni jezik. Zgodovinski viri ki jih navajaš, so vsi iz obdobja med obema vojnama (prekmurska jezikovna vojna, ki je potekala pred ozadjem odprtega ozemeljskega vprašanja po razpadu avstro-ogerske monarhije. V času oblikovanja nationalnih držav je bil jezik zelo pomemben. Če nekdo iz politčnih razlogov zagovarja mnenje, da: Ci so Slovenci, Hrvatje i Srbi ne eden isti nardo, te smo mi prekmurski slovenci tüdi ne eden isti narod s stajerskimi i kranjskimi Slovenci (da torej Prekmurci niso slovenci), je seveda naredil vse, da bi dokazal, da na prekmurju ne govorijo slovenščine, temveč samostojen južnoslovanski (ali še boljše kakšen drug) jezik. Danes pa je nesporno, da so Prekmurci Slovenci, in da govorijo slovenščino.

Če je neka navdušena narečna pisatljica mnenja, da je prekmurščina samostojen jezik, je to sicer v veselju tebi in Dončecu, nima pa nobenega pomena. --Tong 12:52, 16. februar 2013 (CET)

Tukaj zdaj vidimo, da nekateri poskusijo dokazati, ali ne morejo razumeti kaj: knjižni jezik in samostojen jezika sta dva različna pojma, ampak ne morejo razumeti. En jezik lahko ima več knjižnih norm. Po prvi vojni niso hoteli že rivala osrednje slovenščine, dokler drugi so se trudili ohranjati knjižno obliko slovenskega jezika v Prekmurju. Vendar to pometajo pod klobuk vendskega vprašanja in separatizma, naj lahko tajijo dvojnost slovenskega knjižnega jezika. Dončec^pogovor 13:18, 16. februar 2013 (CET)

Ocitno je da ne poznas prekmurskega slovstva - ze sam Küzmic v svojem predgovoru pise da sicer pozna Trubarjeva in Dalmatinova dela, vendar da nimajo nikakrsnjega vpliva na njih, in niso primerna za Prekmurce, saj teh del ne morejo razumeti. Küzmic pise:

Bo'zi mo'zákov je zvríeni bio, je nej fteo, kabi Ii v'Zidovfzkom i Grcskom jeziki, da fzo ga vízi lidjé nej znali, oíztalo; nego 'zeleioucsi vízákfega csloveka vu vízákom národi fzvojim laíztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye, je pobüdo yu vfzákom národi vfzakojacske jezikeznajoucse mo'záke, po koterí jeízvojo prvo rejcs (textus originális ) oboujega Zákona dáo na drüge jezike razkládati; naj ga po vfzem fzvejti vízi národje razmijo.

Tukaj kot vidis razlikuje med jeziki razlicnih Slovanskih narodov: Meo je i ma eíese Gofzpodin Boug vfzigdár, kakti na vefzcslovecsánfzki, tak i na veíz Szlovenízki národ vu etom izvojo Bo- 'zánízko fzkrb: da,liki je od ízrejdnyega mourja notri do Bejloga vízo Df.lmátzio, Iíztrio, Slavonio, BoznioiBulgário,Horvacski, Krajnízki, Stajerfzki, Vogrfzki, Morfzki, Csefzki, Polfzki i Moskovitánízkiorízág'znyim napuno; a) tak je i rfzakfem toga naroda rázlocskom jeziki nike Dadigno; ki fzonafzvojo materno rejcs, vfteroj fzo fzo poroudili, fz. pifzmo obrnoli.

In sedaj najpomembnejsi del: Sto detakkráto nafitn med Mürom í Rábom prebívajoucíim fzlovenom té iz. Bo- 'ze knige na fzvoj jezik, po íterom ízamom Ii vu fzvoji Prorokov i Apoftolov pífzmaj gucsécsega Bogá razmijo, obracsati ? geto je i nyim zapovidáva Gofzpodin Boug fleti; da je moudre vcfiníjo na zvelicfanye po vőri vu Jezufi Krifztufi; tou pa ni ízTruberovöga, ni Dalmatinovoga, ni Frenczelovoga, niti znikakfega drűgoga obracsanya (verfio) csakati nemorejo. Ár tej naíi Vogrfzki fzlovenov jezik od vfzej drugi dofzta tfihoga i fzebi lafztivnoga má. Kakti i vu naprej zracsúnani fze veliki rázlocsek naha'ja. Zäto je potrejbnobilou tákfemi csloveki naprej íztoupiti: kíbi vetom delao Bougi na díko, a' fzvojemi narodi pa na zvelicsanye.

Da si se obregno na tako dober clanek Leopola Harija, pa me preseneca. On lepo pove, zakaj pa nismo potem s Hrvati in Srbi en in isti narod, v kolikor smo vsi slovani? Ne moremo biti, ce pa smo se vsi pod razlicno kulturo razvijali. In enako velja za jezik. Poleg tega pa ti ocitno izjava g. Franca Kuzmica, ki je strokovnjak za to podrocje ne pomeni veliko - tvoj problem. Navsezadnje je pa vseeno, saj kakrsni koli argument zavrnes. Eton vs harrow

Če se strinjaš z Leopoldom Harijem, da Prekmurci niso iste narodnosti kot Štajerci in "Kranjci", potem se nimava kaj pogovarjat. --Tong 13:36, 16. februar 2013 (CET)

Tega nikoli nisem trdil. Da me ne bo kdo narobe razumel, da kje Madzare podpiram, ki so imeli razlicne izpade glede tega vprasanja. Se pa strinjam s tem kar zeli povedati, da narod ne nastajajo kar tako. Taksne ideje so lako zelo nevarne - spomnimo se samo anschlusa leta 1938. Avstrijci in Nemci so dobri primer. Pa niso en in isti narod tako kot so nacisti zeleli to dokazovati, ampak so razlicni, saj so se pod razlicno kulturo razvijali. To je to, kar zeli Hari povedati. Za mene je to dobra primerjava kar se tice jezika - nihce ne more trditi da je prekmurscina Slovensko narecje, ce je danasnje Prekmurje bilo vec kot 1000 let vse do 1918 pod Ogrsko - torej niso imeli stika z Slovenci preko Mure in zato je prekmruscina nastajla kot svoj jezik. Saj ti Küzmic v pregovoru lepo pise o tem da Trubar in Dalmatin nista za prekmurce, saj ju ne razumejo. Zato pa on prevaja Novi zakon za prekmruski narod. Eton vs harrow

Küzmič ni pisal za prekmurski narod, temveč za med Muro in Rabo prebivajoče Slovence:

• Kdo bo torej kratil našim med Muro in Rabo prebivajočim Slovencem te svete božje knjige prevajati na svoj jezik, v katerem edinem razumejo Boga, ko jim govori po prerokih in apostolskih pismih?--Tong 14:10, 16. februar 2013 (CET)

In kaj je tukaj nenavadnega? Saj tudi pise da "obraca Novi Zakon na stari szlovenski jezik". Moras paziti edino na to, da on s tem ne misli Slovence kot jih danes razumemo ampak Slovane. DObesedno pise Küzmic takole:

Sto detakkráto nafitn med Mürom í Rábom prebívajoucíim fzlovenom té iz. Bo- ze knige na fzvoj jezik, po íterom ízamom Ii vu fzvoji Prorokov i Apoftolov pífzmaj gucsécsega Bogá razmijo, obracsati ?

On pise SZLOVENOM - s tem misli Slovane, ker takrat Slovenci kot narod niso obstajali (Slovenci se zacnejo oblikovati kot narod - torej s svojo kulturo, nacionalno pripadnostjo itd. komaj po letu 1848) - ni pa dvoma da so na obmocju danasnje Slovenije ziveli ze prej. Zato tudi Trubar pise svoje prve besede v slovenskem jeziku: Vsem Slovencem, gnado, mir milost inu pravo spoznanje Boga po Kristusu Jezusu prosim. S tem se nikakor ne taji moja trditev, da se je Prekmurski jezik razvijal 1000 let brez stikaa z Slovenskim in je zato svoj jezik - oz. da ne bom pretiraval, je knjizni jezik kot del Slovenskega jezika. Vehamentno trditi da je prekmurscina samo narecje je neprimerno in zaljivo. A ti ni jasno da bi prekmurscina potrebovala stik z Slovenci izven Ogrske, ce bi se zelela razviti kot narecje? Tako pa se je sama razvijala pod Ogrsko kulturo, ki jo zanimivo ni v svoji 1000 letni zgodovini iztrebila. Je pa to uspelo tako kot Hari pise, nasim slovenskim bratom, ki se ponasajo pri nas kot faraoni. V majn kot 100 letih je prekmurski jezik na robu izumrtja. To je zalostna resnica. Se pa seveda ne strinjam z nekaterimi iredentisti, ki so trdili da Prekmurci z Slovenci nimajo nic skupnega - ta trditev je nesmiselna. To je bilo kot si rekel zaradi politike po 1. sv vojni. Eton vs harrow

Kaj ti, jaz ali Tong mislimo o statusu prekmurščine je nerelevantno. Važno je, kaj pišejo jezikoslovci in oni pišejo, da je danes narečje. Nihče ji ne oporeka statusa knjižnega jezika v preteklosti, ampak stvari se pač spreminjajo. — Yerpo ^Ha? 14:37, 16. februar 2013 (CET)

Stvari se ne morejo kar tako spremeniti, za njizni jezik je potreno imeti neko poenotenje, tudi slovarji morajo obstajati - Janos Fliszar je recimo leta 1922 spisal Vogrszki-vendiski rêcsnik - vse te stvari prekmurski jezik ima. Jaz se ne mislim vec prepirati o tem. Jaz se ne bom vec vmesaval - tukaj sem zelel napisati samo tisti prvi odstavek, vendar me je TONG izzval, da moram navesti vire za svoje trditve - moje mnenje je da bi bilo vredno opomniti, da trditev o tem, da je prekmurscina samo narecje ni sprejeta med vsemi strokovnjaki. Vi pa se odlocite tako, kot mislite da je prav. Eton vs harrow

Tvoji citati:

• Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik (Franca Kuzmica) - da ne boš rekel, da ga ignoriram.
• v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla. (Frida Kovac) - tudi nerelevantni citati ti kažejo, da se stvari spreminjajo. --Tong 22:55, 16. februar 2013 (CET)

Prekmurske knjige

Ali so Knige žoltarske, katekizmuš in knige čtenja napisani v osrednji slovenščini? Res, da rabijo izraz "szlovenszki," vendar ta jezik ni osrednja slovenščina. Dončec^pogovor 10:00, 17. februar 2013 (CET)

Seveda ne, osrednja slovenščina ni bila edina slovenščina (zato se ji tudi reče osrednja). --Tong 10:12, 17. februar 2013 (CET)

Za Knige zoltarske pise Terplan: SZLOVENCSENE po Terplan Sandori puczonkom farari. To je seveda t.i. "stari szlovenski" oz. vendski (kot so mu nektari pravili) jezik. Janos Fliszar pise v svojem slovarju: Vogrski-vendiski (vogrski szlovenski, stari szlovenski) recsnik. Eton vs harrow

Pozabiš da članek slovenščina ne kaže na ta jezik, v katerem so napisane tiste knjige, tak pa predloga zapelja bralca. In kak Eton reče ta naziv "szlovenszki" je imel razlikovanje pri ogrskoslovenskih avtorjih, da bi označili razlike. Dončec^pogovor 12:14, 17. februar 2013 (CET)

Članek o slovenščini je zelo skromen in se ne ukvarja z zgodovino knjižnega jezika. Dobro bi bilo dodadi razdelek, ki bi približno sledil [temu], torej upošteval prekmursko standarizacijo, prav tako pa tudi štajersko in koroško književnost. Bolj kot se boglabljam v tematiko, bolj me jezita dve stvari:

1. Dolgoletno ignoriranje vzhodnoslovenskega knjižnega jezika.
2. Nedoslednost terminologije v novejših publikacijah. Prekmurski avtorji so (pretežno na osnovi prekmurske narečne skupine) razvijali knjižni jezik. Knjižni (standardni) jezik je nadnarečna oblika jezika. Če rečemo, da je jezik prekmurske književnosti narečje (prekmurščina), je to znak ignorance in nespoštovanje dela prekmurskih pisateljev, prevajalcev in jezikoslovcev.

Torej: prekmursko narečje je vedno bilo narečje, in živi še danes. Prekmurski knjižni jezik je bil vzhodnoslovenski standard, ki se je razvijal skoraj popolnoma neodvisno od osrednjeslovenskega. Po razpadu Jugoslavije se je na ozemlju slovenije uvedel enoten slovenski knjižni jezik. Na žalost se je pri oblikovanju enotnega standarda vzhodnoslovenski premalo upošteval, kar so Prekmurci upravičeno, a na žalost neuspešno kritizirali. Če se ne diferencira med prekmurščino in prekmurskim knižnim jezikom, je to nedosledno in/ali ignorantno.--Tong 19:15, 17. februar 2013 (CET)

Vendar še vedno ne razumem, kak lahko napišemo v predlogo slovenščino, če ta jezik je druga oblika slovenskega jezika. Res, da članek slovenščina se ne ukvarja z jezikovno zgodovino, ampak kaj je napisano v članku (jezikovne posebnosti), to kaže različno obliko od tistega jezika, v katerem so napisane Knige zsoltárszke. Razen tega prekmurski knjižni jezik je zato nadnarečni, ker je ustvaril zvezo med narečji prekmurščine. Ta knjižni jezik temelji na ravensko-goričko narečje in je posojal elemente iz ostalih narečij. V pravopisu je sledil slovenski in kajkavski knjižni normi. Narečja ljudje govorijo, kaj je v pisavi, tisti je jezik. Knjižni jezik vedno ni pogovorni jezik. Dončec^pogovor 19:34, 17. februar 2013 (CET)

Narečja ljudje govorijo, kaj je v pisavi, tisti je jezik Kje si pa to slišal??? Seveda se lahko piše tudi v narečju, brez da bi narečje postalo jezik. To je potem narečna književnost. In seveda obstajajo tudi narečni časopisi, narečne popevke, narečni filmi, narečna gledališča itd.

Vem, da prekmurska dela niso vsa napisana v istem standardu slovenščine. Prekmurski standard se ni razvijal kontiunitetno, skoraj vsaka nova knjiga je je bil napisana v drugačnem jeziku kot prejšnja. To je bil tudi razlog, zaradi katerega so nekateri raziskovalci zanikali, da je prekmurski knjižni jezik obstajal in so raje govorili o narečnih knjigah. Ena osnovnih značilnosti standarda je, da je obvezujoč in da ga v literaturi in uradni komunikaciji vsi uporabljajo. V infopolju knjiga se napiše v katerem jeziku je knjiga napisana (ne v katerem standardu, narečju ipd. tega jezika je napisana). V uvodu se lahko poveže na prekmursko knjižno normo, pri delih, ki so napisana v narečju, pa se v uvodu poveže na narečje. V infopolju pa nimamo kaj, jezik je pač slovenščina. --Tong 20:47, 17. februar 2013 (CET)

Treba je primerjati današnjo literaturo na območju Mure in Rabe in na drugih krajih, ker književniki v Prekmurju in Porabju trdijo, da oni hočejo nadaljevati prekmursko književnost, ne zato, ker so začeli v drugih pokrajinah v narečju pisati. Dončec^pogovor 21:00, 17. februar 2013 (CET)