Zemljepisna dolžina

Zemljevid Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine

Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian). Zemljepisna dolžina se meri v stopinjah od 0° (Greenwich) do +180° na vzhodni polobli, od 0° do -180° na zahodni polobli, in je ena od dveh sfernih koordinat v geografskem koordinatnem sistemu.

Zgodovina

Grški astronom in matematik Hiparh (ca. 190-120 pr. n. št.) je prvič razdelil Zemljo v smeri vzhod-zahod na 360 stopinj.

Evropski pomorski referenčni sistem dolžin je bil dolgo časa v neskladju. Od 2. do 19. stoletja je bil Fero poldnevnik, ki ga je ustanovil Ptolemaj in se nanaša na zahodni Kanarski otok El Hierro (17 ° 40 'Z), dominanten.

Odvisno od naroda, so usklajevali mrežo glede na ničelni poldnevnik v Londonu, Parizu in Sankt Peterburgu. Šele na mednarodni konferenci Meridian, v Washingtonu leta 1884, je bil za cel svet določen Greenwich pri Londonu, deloma zato, ker so britanske karte uporabljali po vsem svetu.

Opredelitev

Poldnevniki

Zgodovinski ničelni meridian v Flamsteed House v Greenwichu (oznaka v stavbi na tleh)

Zemljepisna dolžina je kot, ki nastane med ničelnim poldnevnikom (0 °) do 180 ° na vzhodu in 180 ° proti zahodu. Vrh tega kota je središče imaginarnega sveta, krak gre iz središča skozi ničelni poldnevnik in poldnevnik, na katerem se nahaja točka, bi morala dati dolžino.

Kraji z isto dolžino ležijo na enem poldnevniku. Poldnevnik teče od enega do drugega tečaja, kar je polovica poldnevnika.

Če želite ugotoviti točko na površini Zemlje - pokazati njeno zemljepisno dolžino - je treba navesti tudi njeno zemljepisno širino kot drugo koordinato.

Način zapisovanja

Namesto znaka (tradicionalno + vzhod -zahod) je dovoljeno tudi E ali W. Okrajšava E za vzhod (iz angleščine east) na primer, z ustrezno navtično in letalsko navigacijo DIN 13312, zaradi izogibanja napakam zaradi zmede 'O' z '0' in s francosko kratico za zahod (ouest).

Zlasti na področju pomorstva, so dolžine 3 številke pred decimalno vejico. Tako je razlikovanje širine jasno poudarjena. Primer: 010,43 °E.

Primeri:

• Ljubljana: 14°30′E
• Berlin: 13° 19′ Ost
• Funchal: -016° 55,2′
• Tokio: : 139° 45′ 59′′ E
• San Francisco: 122,4192° W
• Satelit Astra 1 čez ekvator: 19° 12' E

Glej tudi

• zemljepisna širina
• nadmorska višina

Literatura

• Dava Sobel: Längengrad. Taschenbuch ISBN 3-442-72318-3 (Illustrierte Ausgabe ISBN 3-8270-0364-4)

Zunanje povezave

• Prof. Frank Slomka: Das Längengradproblem
• Arte – Mission X: Entscheidung Längengrad Arhivirano 2010-04-20 na Wayback Machine.
• Resources for determining your latitude and longitude Arhivirano 2008-05-19 na Wayback Machine.
• IAU/IAG Working Group On Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites Arhivirano 2018-10-31 na Wayback Machine.
• "Longitude forged": an essay exposing a hoax solution to the problem of calculating longitude, undetected in Dava Sobel's Longitude, from TLS, November 12, 2008.
• Board of Longitude Collection, Cambridge Digital Library - complete digital version of the Board's archive
• Longitude And Latitude Of Points of Interest
• Length Of A Degree Of Latitude And Longitude Calculator